SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini
Avtorji:Kulčar, Marjan (Avtor)
Zemljak Jontes, Melita (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DOK_Kulcar_Marjan_2017.pdf (2,76 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Namen doktorske disertacije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini je raziskati glagolski vid v slovenščini in z njim povezano glagolsko vezljivost. Doktorska disertacija ima šest delov, tj. uvod, teoretični del, empirični del, sklepni del, preglednice ter seznam virov in literature. Vsebinsko najpomembnejši od teh so drugi, tretji in četrti del. Teoretični del doktorske disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko-skladenjsko podstavo, prikazane bodo vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih tvorjenkah. Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti, ki vezljivosti bodisi ne spreminjajo, jo zožijo ali razširijo; ugotavljalo se bo, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni glagol. Na podlagi primerov bomo celostno in vzajemno sopostavili oblikoslovno (glagolski vid) in skladenjsko (glagolska vezljivost) kategorijo. Glagolski vid se bo tako potrjeval kot hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. Pri tem bomo opazovali (navadne) netvorjene glagole, predponskoobrazilno tvorjene glagole tako s prostimi predložnimi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter skladenjskopodstavne glagole. V sklepnem delu smo ugotovili, da je popolna vezljivostna prekrivnost med netvorjenimi glagoli, predponskoobrazilno tvorjenimi in (skladenjsko)podstavnimi glagoli možna le takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost, npr. zasijati, ali perdurativnost, npr. pomisliti, saj samo levovezljivi netvorjeni glagoli po dodajanju takšnega predponskega obrazila ne doživijo dodatne desne vezave, kar je razvidno tudi iz (skladenjsko)podstavnega glagola.
Ključne besede:netvorjeni glagol, tvorjeni glagol, skladenjskopodstavni glagol, leksikalizirani in neleksikalizirani zaimkovni prosti glagolski morfemi, leksikalizirani in neleksikalizirani predložni prosti glagolski morfemi, blizu zgoljvidska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola.
Leto izida:2017
Založnik:[M. Kulčar]
Izvor:Maribor
UDK:811.163.6'366.58(043.3)
COBISS_ID:23552776 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:70
Število prenosov:21
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Interrelations between Verbal Aspect and Verbal Valency in the Slovene Language
Opis:The purpose of the doctoral thesis titled The Interrelations between Verbal Aspect and Verbal Valency in the Slovene Language is to study the verbal aspect in Slovene and the related verbal valency. The doctoral thesis consists of six parts: an introduction, a theoretical part, an empirical part, a conclusion, tables and a list of used references and sources. Content-wise, the most important are parts two, three and four. The theoretical part of the doctoral thesis presents the verbal aspect, tense and valency, and verb derivation with special emphasis on prefixes in relation to the semantic-syntactic base. It also presents the aspectuality and the types of verbal actions from the perspective of adverbial features and the phase of the compound verbs with prefixes, and the different roles of the prefixes in compound verbs with prefixes. The empirical part presents the study of simplex verbs and chosen verbal compounds from various semantic groups, and the role of prefixes in changing verbal valency, which either does not change the valency, reduces or increases it; we will determine the the valency correlation between simplex verb : compound verb : base verb. Based on examples, we will establish a coherent and mutual morphological (verbal aspect) and syntactic (verbal valency) category. The verbal aspect shall therefore simultaneously be authenticated as a morphological, lexical and syntactic category. In doing so, we will observe (regular) simplex verbs, compound verbs with prefixes with free prepositional and pronominal morphemes (we will separate between lexicalized and nonlexicalized verbal units with a free prepositional or pronominal verbal morpheme), as well as without them, and verbs with prefixes. In the conclusion we established that complete valency overlapping between simplex verbs, compound verbs with prefixes and base verbs can only be possible when the prefix of the compound verb only indicates phasality, e.g. zasijati, or perduration, e.g. pomisliti, because only the simplex verbs with only leftward valency do not receive an additional rightward valency after adding a prefix of this type, which is also apparent from the base verb itself.
Ključne besede:simplex verb, compound verb, base verb, (non)lexicalized pronominal free morphemes, (non)lexicalized prepositional free morphemes, almost purely aspectual prefixes, the abstract meaning of the prefix of a compound verb.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici