| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941)
Avtorji:Šmid, Gašper (Avtor)
Friš, Darko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DOK_Smid_Gasper_2018.pdf (6,97 MB)
MD5: 8CC67A8A10905D5AB6D03A46399A85B6
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V doktorski disertaciji z naslovom Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941) je predstavljen položaj Dravske banovine v političnem, ekonomskem, socialnem, narodnostnem in diplomatskem vidiku od vstopa nekdanje Slovenske ljudske stranke v vlado pa do začetka druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, ki je bilo vključeno v Kraljevino Jugoslavijo. To je čas zaostrenih mednarodno-političnih razmer v Evropi, ki so jih vzpostavile totalitaristične ideje fašizma, nacizma in komunizma. Podobno zaostreno stanje je bilo zaradi nacionalnih trenj in ideoloških spopadov tudi v Kraljevini Jugoslaviji in posledično tudi v Sloveniji. Banski svet Dravske banovine je bil v tem času nezadovoljen z zgolj posvetovalno funkcijo in je želel pridobiti čim večjo avtonomijo, zlasti v finančnem okviru, ki bi pripeljala do t. i. Banovine Slovenije, federativne upravno enote pod vodstvom bana, z lastnimi pristojnostmi v gospodarstvu, šolstvu, socialnih in notranjih zadevah ter financah, ki bi bile omejene samo na njeno ozemlje. Stanje oziroma vpliv Dravske banovine in Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji je bilo ugotovljeno iz statistike in analiz o diplomatsko-konzularnih predstavnikih, zapisanih v arhivskem gradivu Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije, ki ga hranijo v Arhivu Jugoslavije v zbirki AJ 37 dr. Milana Stojadinovića. V takratni Jugoslaviji so namreč vse odločitve nastajale, se usklajevale in potrjevale v centru, in sicer v Beogradu. V poglavju o nemški manjšini na Kočevskem je bila potrjena takratna situacija, predstavljene pa so bile tudi nove ugotovitve o življenju in sobivanju Slovencev s predstavniki nemške manjšine v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Pričujoče delo je nastalo na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani in Arhiv Jugoslavije v Beogradu, s pomočjo uradnih listov, časopisnega gradiva ter znanstvene in strokovne literature.
Ključne besede:Dravska banovina 1935–1941, Kraljevina Jugoslavija, politične stranke, Jugoslovanska radikalna zajednica, banovina Hrvaška, banovina Slovenija, banski svet, notranja politika, avtonomija.
Leto izida:2018
Založnik:G. Šmid]
Izvor:[Maribor
UDK:94(497.4)"1935/1941"(043.3)
COBISS_ID:295808256 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:32JRPSA1
Število ogledov:1491
Število prenosov:213
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:21.11.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Drava Banovina in the Second Half of the 1930s and their situation in the Kingdom of Yugoslavia (1935–1941)
Opis:This doctoral dissertation, entitled The Drava banovina in the second half of the 1930s in the Kingdom of Yugoslavia (1935–1941), presents the political, economic, social, national and diplomatic aspects of the Drava banovina from the moment the former Slovenian People's Party entered the government and to the beginning of World War II on the Slovenian territory, which belonged to the Kingdom of Yugoslavia. That period was marked by political tensions across Europe which were generated by totalitarian ideas of Fascism, Nazism and Communism. The situation was quite similar in the Kingdom of Yugoslavia and consequently in Slovenia due to national tension and ideological differences. At that time the Ban's Council was rather dissatisfied with having a consultative role and worked towards gaining more autonomy, especially financial autonomy. That would lead to the establishment of a Slovenian banovina, a federative administrative unit led by the ban and which had its own authority over the economy, education, social and home affairs, and finance within its territory. The influence of the Drava banovina on the Slovenians and their situation in the Kingdom of Yugoslavia was established on the basis of statistics and analyses of diplomatic and consular representatives found in archival records of the Ministry of Foreign Affairs of the Kingdom of Yugoslavia, which are being kept in Dr Milan Stojadinović's collection (AJ 37). At the time all the decisions in Yugoslavia were made, harmonised and confirmed in Belgrade, the centre. The chapter discussing the German minority in the area of Kočevje confirms that. It also discusses the new findings about the life of Slovenians and their co-habitation with the German minority in the last few years before World War II. This dissertation was based on archival records kept by the Archives of the Republic of Slovenia in Ljubljana and the Archives of Yugoslavia in Belgrade, official gazettes, newspapers as well as scientific and scholarly literature.
Ključne besede:history 1935–1941, The Drava Banovina 1935–1941, Kingdom of Yugoslavia, political parties, Yugoslav Radical Union, The Banovina of Croatia, The Banovina of Slovenia, Ban's assembley, domestic policy, autonomy.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici