| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Humor v antologijah Enci benci na kamenci
Avtorji:Fink, Katarina (Avtor)
Datoteke:.pdf Revija_za_elementarno_izobrazevanje_2012_Germsek_Humor_v_antologijah_Enci_benci_na_kamenci.pdf (169,81 KB)
MD5: D3369CD7460E0307D2162CE6DF8ADEE0
 
URL http://rei.pef.um.si/images/Izdaje_revije/2012/2012_05_st_4_revija.pdf
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Opis:V slovenskem otroškem izročilu se pojavlja humor, kot ga utemeljujejo različne teorije. Po Attardu (1994) sta osrednja predstavnika teorije superiornosti Platon in Aristotel - po tej teoriji smejanje sledi spoznanju, da je človek, ki se smeje, boljši od tistega, ki se mu smeje. Kant in Schopenhauer sta predstavnika teorije neujemanja, ki temelji na neskladju resničnosti med pojmom in objektom. Bergson v Eseju o smehu (1977) dokazuje, da lahko vse napake postanejo smešne; smešna oseba nam je na začetku pogosto simpatična. Kmecl v Mali literarni teoriji (1995) pa navaja, da je humor etološka vrsta, ki temelji na vedrem, svobodnem razpoloženju/obnašanju, na nasmejanem distanciranju od neprijetnosti, na duševni uravnovešenosti in miselnem odnosu do sveta. V mladinski književnosti moramo biti pozorni tudi na bralčevo/poslušalčevo starost, saj je od otrokove starosti odvisno, kaj je zanj smešno, in na okoliščine (realni čas, splošni kulturni nivo, socialni status otroka). V otroškem ljudskem izročilu se pojavljajo različne vloge humorja: nonsensni humor, ki ima poleg posredne spoznavne tudi očitno zabavno vlogo, vzgojni humor komičnega (nezglednega) otroškega lika, ki poleg zabavne vloge posredno vzgaja, ter humor oporekanja, ki se izraža v tabujih. Obravnavane pesmi so iz otroškega ljudskega izročila in so prikaz konkretnih primerov ter značilnosti uvrščanja med literarna dela z elementi humornega.
Ključne besede:slovenska otroška poezija, humor, teorije humorja, vloge humorja, otroško ljudsko izročilo
Leto izida:2012
Št. strani:str. 87-100
Številčenje:št. 4, Letn. 5
ISSN:1855-4431
UDK:821.163.6.09-93-1
COBISS_ID:19585288 Novo okno
ISSN pri članku:1855-4431
NUK URN:URN:SI:UM:DK:NTIFNIVF
Število ogledov:794
Število prenosov:130
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Revija za elementarno izobraževanje
Založnik:Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
ISSN:1855-4431
COBISS.SI-ID:239555072 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:21.09.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Humour in the anthologies Encibenci na kamenci
Opis:The humour which appears in Slovenian children's folk tradition is supported by various theories. Attardo claims that Plato and Aristotle are two main representatives of the theory of superiority, according to which laughing is a result of the realisation that the one who laughs is better than the one who does not. Immanuel Kant and Artur Schopenhauer, on the other hand, are representatives of the mismatch theory based on the (reality of) conflict between the concept and the object. In his work Esej o smehu, Bergson proves that any mistake can become humorous, yet we also tend to like the funny character from the very beginning. In Mala literarna teorija (1995), Slovenian theorist Matjaž Kmecl states that humour is an ethological form characterised by cheerful carefree mood/behaviour, smiling as a means to distance oneself from unease, mental balance of the personas, and mental attitude towards the world. As regards children's literature, we have to consider the reader's/listener's age which is a key factor in what children perceive as funny as well as the circumstances such as real time, general cultural level, and social status of the child. Humour plays different roles in children's folk tradition. Nonsense humour combines the indirect cognitive aspect with the apparently entertaining aspect. As the word itself suggests, the aim of educational humour based on a comic child character who is far from being a role model is to educate and to entertain. Last but not least, there is the humour of contradiction, which is expressed in taboos. All the poems discussed herein are taken from children's folk tradition and are demonstrations of concrete examples and characteristics, which classify them as literary works with humorous elements.
Ključne besede:Slovenian children's poetry, humour, theory of humour, roles of humour, children's folk tradition


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Revija za elementarno izobraževanje

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici