| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Simultaneous GC-MS determination of free and bound phenolic acids in Slovenian red wines and chemometric characterization
Avtorji:ID Ivanović, Milena (Avtor)
ID Islamčević Razboršek, Maša (Avtor)
ID Kolar, Mitja (Avtor)
Datoteke:.pdf Acta_Chimica_Slovenica_2016_Ivanovic,_Islamcevic_Razborsek,_Kolar_Simultaneous_GC-MS_Determination_of_Free_and_Bound_Phenolic_Acids_in_S.pdf (222,27 KB)
MD5: 4737ED92FC39808498566BF744EAE062
PID: 20.500.12556/dkum/74c16350-14a1-4185-89e4-7fe0f9b35545
 
URL https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/view/2534
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Opis:Several phenolic acids (PAs), caffeic, vanillic, syringic, p-coumaric and ferulic acid, found in Slovenian red wines were studied using gas chromatography and mass spectrometry (GC-MS). For isolation of the PAs from wine samples, solid phase extraction (SPE) using hydrophilic modified styrene - HLB cartridges was used. The bound PAs were extracted after basic hydrolysis and o-coumaric acid was used as the internal standard (ISTD). The method developed was validated and the linear concentration range for all analytes was from 1 to 100 mg L$^{-1}$ with correlation coefficients above 0.999. We show that the method is repeatable (RSD<2%), recoveries were above 96%, and LOD and LOQ values were acceptable. In all of the wine samples tested, caffeic and p-coumaric acid were determined to be the predominant PAs (17-72 mg L$^{-1}$), while other compounds were found in lower concentrations. Principal Component Analysis (PCA) and Cluster Analysis (CLU) were used to study differences between wines related towards varieties and Slovenian wine regions. The results demonstrate that variety has more influence on PAs content than wine regions in Slovenian red wines.
Ključne besede:phenolic acids, Slovenian red wines, gas chromatography, mass spectrometry, PCA, CLU
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2016
Št. strani:str. 661-669
Številčenje:Letn. 63, št. 3
PID:20.500.12556/DKUM-67640 Novo okno
ISSN:1318-0207
UDK:66
COBISS.SI-ID:19728662 Novo okno
DOI:10.17344/acsi.2016.2534 Novo okno
ISSN pri članku:1318-0207
NUK URN:URN:SI:UM:DK:UMTW2EKZ
Datum objave v DKUM:25.08.2017
Število ogledov:2231
Število prenosov:388
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Chimica Slovenica
Skrajšan naslov:Acta Chim. Slov.
Založnik:Slovensko kemijsko društvo
ISSN:1318-0207
COBISS.SI-ID:14086149 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:25.08.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Opis:Izbrane fenolne kisline: kavno, vanilinsko, siringinsko, kumarinsko in ferulno smo v različnih rdečih slovenskih vinih analizirali z uporabo GC-MS. Za izolacijo smo uporabljali ekstrakcijski postopek na HLB SPE kolonicah, ki vsebuje hidrofilno modificiran stiren. Pri delu smo vezane fenolne kisline hidrolizirali, kot interni standard pa smo uporabljali orto-kumarinsko kislino. Razvito metodo smo validirali: linearno koncentracijsko območje fenolnih kislin je med 1 in 100 mg L$^{-1}$, korelacijski koeficienti so bili nad 0,999. Potrdili smo dobro ponovljivost, RSD je znašal pod 2%, izkoristke nad 96% in sprejemljive vrednosti LOD ter LOQ. Ugotovili smo, da sta v vzorcih slovenskih vin prevladujoči fenolni spojini kavna in para-kumarna kislina (17–72 mg L$^{-1}$), medtem ko ostale spojine najdemo v nižjem koncentracijskem območju. Metodo glavnih osi (PCA) in analizo klastrov (CLU) smo uporabili za študij podobnosti in razlik med vzorci glede vsebnosti in deležev fenolnih kislin. Potrdili smo korelacijo in večji vpliv sorte grozdja kot vinorodne dežele oziroma regije, iz katere vzorci vin izvirajo.
Ključne besede:fenolni acidi, slovenska rdeča vina, plinska kromatografija, masna spektrometrija


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici