| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Preizkušanje različnih metod kalitve pečk vinske trte
Avtorji:ID Perko, Andrej (Avtor)
ID Vršič, Stanislav (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Pulko, Borut (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Perko_Andrej_2017.pdf (1,86 MB)
MD5: 3FDA4076B3321787414EF1F88B811591
PID: 20.500.12556/dkum/aae9de05-274f-42b6-ae71-ad5f549107f2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:V letu 2016 smo ugotavljali vpliv različnih načinov priprave pečk vinske trte pred setvijo na začetek in dinamiko kalitve. Poskus je bil izveden v rastlinjaku na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede s pečkami desetih sort v treh ponovitvah (160 pečk v ponovitvi). Pred pripravo pečk na setev so bile pečke stratificirane 160 dni pri 9 °C. Potem so bile vse pečke namočene v vodi (48 ur) in pred sejanjem pripravljene na štiri načine: a) brušenje, b) brušenje in namakanje 2 uri v 30% vodikovem peroksidu (H2O2), c) brušenje in namakanje 2 uri v 15% H2O2 in d) kontrola (samo namakanje v vodi). Setev pečk je bila opravljena 20. 4. 2016 v setvene plošče s sadilnim substratom, ki je bil na vrhu pokrit z vermikulitom. Dinamiko kalitve smo spremljali do 30. 6. 2016. Kalitev pečk se je začela najhitreje pri sorti ˈMuscat letniiˈ(35. dan po sejanju) in najkasneje pri sorti ˈEvitaˈ (44. dan). Kalitev pečk je trajala od 28 do 40 dni. Priprava pečk ni imela vpliva na začetek kalitve in dinamiko kalitve, razen pri sorti ˈZelenecˈ. Večji vpliv na kalitev so imele sorte, saj je skalilo od 7 % (ˈRanfolˈ) do 85,8 % (ˈZelenecˈ 2).
Ključne besede:vinska trta, Vitis vinifera, pečke, kalitev, vodikov peroksid
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/DKUM-67409 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:NBOIRZ7M
Datum objave v DKUM:11.09.2017
Število ogledov:1815
Število prenosov:121
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FKBV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:17.08.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Testing Different Methods of Grape Seed Germination
Opis:The study took place in 2016 and its aim was to analyse the influence of different grape seed treatments, prior to sowing, on the beginning and the dynamics of germination. The experiment was carried out in a greenhouse at the Faculty of Agriculture and Life Sciences and involved treated seeds of ten varieties planted in three replications (160 seeds per replication). The seeds were stratified at 9 °C, for 160 days. They were soaked in water (48 h) before sowing and their treatments involved the following four methods: a) scarification, b) scarification and 2 hour soaking in 30 % H2O2, c) scarification and 2 hour soaking in 15 % H2O2 and d) control (soaking in water). The seeds were planted on 20. 4. 2016 in transplanting trays, filled with sowing substrate and topped with vermiculite. The dynamics of germination was monitored until 30. 6. 2016. The earliest germination was observed in the variety ˈMuscat letniiˈ (35 days after sowing), while the latest occurred in the variety ˈEvitaˈ (44 days). The germination was taking place between 28 and 40 days. The treatments had no effect on the beginning and the dynamics of the grape seed germination. The only exception was the variety ˈZelenecˈ. The genotype (variety) had the highest impact on germination rate which ranged from 7 % (ˈRanfolˈ) to 85,8 % (ˈZelenecˈ 2).
Ključne besede:Grapevine, Vitis vinifera, grape seed, germination, hydrogen peroxide


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici