SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Individual and organisational creativity and innovation : their management
Avtorji:Rozman, Rudi (Avtor)
Kovač, Jure (Avtor)
Datoteke:.pdf Dynamic_Relationships_Management_Journal_2015_Rozman,_Kovac_Individual_and_Organisational_Creativity_and_Innovation_Their_Management.pdf (640,89 KB)
 
URL http://www.sam-d.si/Drmj-Article.aspx?mid=1&sid=18&aid=72&article=Individual+and+Organisational+Creativity+and+Innovation+Their+Management
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:Due to the development of technology, production and other business functions, customers have entered in the focus of enterprises’ endeavours, displacing mass-produced standardized products. Efficiency is no longer sufficient: flexibility, creativity and innovation have become vital. Creativity and innovation processes started to be studied, first at the level of individuals and then within organizations. It became obvious that creativity and innovation depend on individuals themselves and, within social units, also on their organisation. From the organisational point of view, practitioners and researchers attempt to determine the organisational variables that positively influence creativity. In this paper, the authors describe both the process and characteristics of creativity and innovation conducted by an autonomous individual as well as the same process conducted by members of a social unit. The appropriate organisation supporting the development of a creative and innovative social unit is established by management whose responsibility is to assure a rational achievement of new useful ideas and their development into products, services and processes. Therefore, the authors focus on three processes, emphasizing their relationships: individual creativity and innovation processes, organizational creativity and innovation processes, and the management of creativity and innovation.
Ključne besede:creativity, innovation, management, organisational creativity and innovation process, management of creativity and innovation
Leto izida:2015
Št. strani:str. 39-50
Številčenje:št. 2, Letn. 4
ISSN:2232-5867
UDK:005
COBISS_ID:7512595 Povezava se odpre v novem oknu
DOI:10.17708/DRMJ.2015.v04n02a03 Povezava se odpre v novem oknu
ISSN pri članku:2232-5867
Licenca:CC BY-NC 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Število ogledov:29
Število prenosov:0
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Dynamic Relationships Management Journal
Založnik:Slovenian Academy of Management
ISSN:2232-5867
COBISS.SI-ID:262077952 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Opis:V prvi polovici prejšnjega stoletja je bil poudarek v podjetjih dan predvsem učinkovitosti oziroma prizadevanjem za doseganje čim nižjih stroškov proizvajanja pretežno standardiziranih proizvodov in storitev. Razlog temu je bila relativno majhna proizvodnja in posledično ponudba proizvodov in storitev. Z razvojem proizvajalnih sil pa postaja ozko grlo prodaja, ne več proizvodnja. Proizvodne zmogljivosti presegajo možnosti prodaje. V središču pozornosti podjetja ni več proizvod, marveč predvsem uporabnik. Ta pa zahteva proizvode in storitve glede na svoje specifične želje, kar zahteva od podjetja poleg večje učinkovitosti tudi večjo prožnost in prilagodljivost, s tem pa ustvarjalnost in inovativnost. K večji ustvarjalnosti in inovativnosti v veliki meri prispeva tudi razvoj informacijske tehnologije. To logično utemeljitev razvoja ustvarjalnosti in inovativnosti v podjetjih nedvomno podpirajo razne empirične raziskave. Tako raziskava »Pictures of the future scenario horizons 2020«, ki jo je na pobudo korporacije Siemens izvedlo podjetje TNS Infratest Muenchen za EU, kaže 10 ključnih sprememb v gospodarstvu in združbi, ki jih podjetja morajo upoštevati. Med njimi igra pomembno vlogo večja hitrost tehničnega razvoja in skrajševanje življenjskih ciklov proizvodov in storitev. »Boston consulting group« pa v študiji leta 2011, ki temelji na mnenjih ravnateljev (angl. managerjev), ugotavlja med glavnimi izzivi ravnateljevanju v prihodnje večjo stopnjo ustvarjanja in inoviranja ter sprememb na sploh. Pa tudi v drugih izzivih vsaj posredno igrata ustvarjalnost in inoviranje pomembno vlogo. Podjetja bodo, za doseganje dolgoročne uspešnosti, poskušala biti vodilna v inoviranju. Tako ni slučaj, da mnoga, če ne vsa, podjetja poskušajo postati ustvarjalna in inovativna. Pri tem ustvarjalnost razumejo kot ustvarjanje novih, uporabnih zamisli za svoje proizvode, storitve, procese, organizacijske rešitve ipd. Inovativnost pa je spreminjanje teh zamisli v nove proizvode, storitve, procese, organizacijske rešitve itd. Avtorja proces ustvarjanja prikažeta v naslednjih korakih: • ugotovitev problema ali priložnosti; • zbiranje informacij o problemu ali priložnosti; • ustvarjanje novih zamisli za njihovo rešitev; • primerjanje ustreznih zamisli; • določitev in prikaz najbolj ustrezne zamisli. Temu procesu sledi proces inoviranja: • oblikovanje konkretne rešitve na osnovi uporabnih zamisli; • analiza možnosti izvedbe rešitve in njene pričakovane uspešnosti; • priprava za zagon proizvodnje in • izvedba zamišljenih sprememb ter uporaba proizvoda ali storitve s strani uporabnika. Kar precej avtorjev oba procesa povezuje v enoten proces, ki ga poimenujejo po drugem delnem procesu, inoviranju. Opisana procesa avtorja prikažeta najprej kot procesa posameznih, nepovezanih zaposlencev v podjetju. Poudarita pa, da zaposlenci v podjetju ne delujejo neodvisno, marveč vzajemno, v sodelovanju in razmerjih z drugimi. V svojem ustvarjanju in inoviranju morajo upoštevati svoj položaj in svoja razmerja do drugih zaposlencev. Ustvarjanje in inoviranje tako nista odvisna le od lastnosti in sposobnosti zaposlencev temveč tudi od organizacije. Gre za »organizacijsko ustvarjanje in inoviranje«, na katerega v veliki meri vpliva tudi ustrezna organizacija: strukture, procesi in kultura. Avtorja pri tem organizacijo opredelita kot sistem dinamičnih razmerij, ki zagotavljajo smotrnost v poslovanju. Podrobneje prikazujeta značilnosti organizacije, ki zagotavljajo smotrno ustvarjanje in inoviranje. Tako kot ustrezne načine organiziranja utemeljita organski način organiziranja, v njem pa poudarita pomen timske organizacije ter dvo-namenske (angl. ambidextrous) strukture, ki občasno zahteva mehanistično in občasno timsko organizacijsko strukturo in procese. Navedeta tudi vrednote, ki podpirajo ustvarjalnost in inovativnost kot so pripravljenost za reševanjem nejasno določenih problemov, sodelovanje, prevzemanje tveganja, sprejemanje konfliktov in podobno. Podrobneje pa avtorja spregovorita tudi o ravnanju (angl. management) z ustvarjalnostjo in inovativnostjo. V njej sledita sodobnemu procesu upravljanja in ravnateljevanja in po fazah prikažeta dejavnosti in poudarke, povezane z ustvarjalnostjo in inovativnostjo. V planiranju poslovanja izvirajo izzivi ustvarjanju in inoviranju iz problemov in priložnosti poslovanja kot celote. Tako ugotovljeni izzivi v fazi planiranja organizacije zahtevajo ustrezno organizacijsko strukturo, procese in kulturo, ki bo omogočila in zagotovila ustvarjalnost ter inovativnost povezanih zaposlencev. Zamišljeno ustvarjalnost pa je v fazi uveljavljanja organizacije treba uresničiti. Najprej s kadrovanjem ustvarjalnih in inovativnih zaposlencev ter razvijanjem in izrabo njihovih zmožnosti, potem pa z ustreznim načinom vodenja, motiviranjem in komuniciranjem. Temu sledi prizadevanje za uresničitev planiranega oziroma ukrepanje, da bo planirano v čim večji meri izvedeno. To prizadevanje poteka najprej v fazi kontrole organizacije, nato pa še v fazi kontrole poslovanja. V zaključku avtorja poudarita velik in dolgoročen pomen ustvarjanja in inoviranja. Procesa v prispevku povežeta tako z lastnostmi in sposobnostmi zaposlencev kot ustrezno organizacijo. Da bo »organizacijsko« ustvarjanje in inoviranje uspešno, je v veliki meri odvisno od ustreznega ravnanja ravnateljev z obema procesoma v okviru celotnega poslovanja in razvoja.
Ključne besede:kreativnost, inovacije, menedžment, organizacijska ustvarjalnost in inovacijski proces, upravljanje ustvarjalnosti in inovativnosti


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici