| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document

Title:Individual and organisational creativity and innovation : their management
Authors:Rozman, Rudi (Author)
Kovač, Jure (Author)
Files:.pdf Dynamic_Relationships_Management_Journal_2015_Rozman,_Kovac_Individual_and_Organisational_Creativity_and_Innovation_Their_Management.pdf (640,89 KB)
MD5: CA99936F282A9EC405A316F39E3D9911
 
URL http://www.sam-d.si/Drmj-Article.aspx?mid=1&sid=18&aid=72&article=Individual+and+Organisational+Creativity+and+Innovation+Their+Management
 
Language:English
Work type:Scientific work (r2)
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:FOV - Faculty of Organizational Sciences in Kranj
Abstract:Due to the development of technology, production and other business functions, customers have entered in the focus of enterprises’ endeavours, displacing mass-produced standardized products. Efficiency is no longer sufficient: flexibility, creativity and innovation have become vital. Creativity and innovation processes started to be studied, first at the level of individuals and then within organizations. It became obvious that creativity and innovation depend on individuals themselves and, within social units, also on their organisation. From the organisational point of view, practitioners and researchers attempt to determine the organisational variables that positively influence creativity. In this paper, the authors describe both the process and characteristics of creativity and innovation conducted by an autonomous individual as well as the same process conducted by members of a social unit. The appropriate organisation supporting the development of a creative and innovative social unit is established by management whose responsibility is to assure a rational achievement of new useful ideas and their development into products, services and processes. Therefore, the authors focus on three processes, emphasizing their relationships: individual creativity and innovation processes, organizational creativity and innovation processes, and the management of creativity and innovation.
Keywords:creativity, innovation, management, organisational creativity and innovation process, management of creativity and innovation
Year of publishing:2015
Number of pages:str. 39-50
Numbering:št. 2, Letn. 4
ISSN:2232-5867
UDC:005
ISSN on article:2232-5867
COBISS_ID:7512595 New window
DOI:10.17708/DRMJ.2015.v04n02a03 New window
NUK URN:URN:SI:UM:DK:VKT94NEJ
Views:513
Downloads:96
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Categories:Misc.
:
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:AddThis
AddThis uses cookies that require your consent. Edit consent...

Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Dynamic Relationships Management Journal
Publisher:Slovenian Academy of Management
ISSN:2232-5867
COBISS.SI-ID:262077952 New window

Licences

License:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/
Description:A creative commons license that bans commercial use, but the users don’t have to license their derivative works on the same terms.
Licensing start date:04.08.2017

Secondary language

Language:Slovenian
Abstract:V prvi polovici prejšnjega stoletja je bil poudarek v podjetjih dan predvsem učinkovitosti oziroma prizadevanjem za doseganje čim nižjih stroškov proizvajanja pretežno standardiziranih proizvodov in storitev. Razlog temu je bila relativno majhna proizvodnja in posledično ponudba proizvodov in storitev. Z razvojem proizvajalnih sil pa postaja ozko grlo prodaja, ne več proizvodnja. Proizvodne zmogljivosti presegajo možnosti prodaje. V središču pozornosti podjetja ni več proizvod, marveč predvsem uporabnik. Ta pa zahteva proizvode in storitve glede na svoje specifične želje, kar zahteva od podjetja poleg večje učinkovitosti tudi večjo prožnost in prilagodljivost, s tem pa ustvarjalnost in inovativnost. K večji ustvarjalnosti in inovativnosti v veliki meri prispeva tudi razvoj informacijske tehnologije. To logično utemeljitev razvoja ustvarjalnosti in inovativnosti v podjetjih nedvomno podpirajo razne empirične raziskave. Tako raziskava »Pictures of the future scenario horizons 2020«, ki jo je na pobudo korporacije Siemens izvedlo podjetje TNS Infratest Muenchen za EU, kaže 10 ključnih sprememb v gospodarstvu in združbi, ki jih podjetja morajo upoštevati. Med njimi igra pomembno vlogo večja hitrost tehničnega razvoja in skrajševanje življenjskih ciklov proizvodov in storitev. »Boston consulting group« pa v študiji leta 2011, ki temelji na mnenjih ravnateljev (angl. managerjev), ugotavlja med glavnimi izzivi ravnateljevanju v prihodnje večjo stopnjo ustvarjanja in inoviranja ter sprememb na sploh. Pa tudi v drugih izzivih vsaj posredno igrata ustvarjalnost in inoviranje pomembno vlogo. Podjetja bodo, za doseganje dolgoročne uspešnosti, poskušala biti vodilna v inoviranju. Tako ni slučaj, da mnoga, če ne vsa, podjetja poskušajo postati ustvarjalna in inovativna. Pri tem ustvarjalnost razumejo kot ustvarjanje novih, uporabnih zamisli za svoje proizvode, storitve, procese, organizacijske rešitve ipd. Inovativnost pa je spreminjanje teh zamisli v nove proizvode, storitve, procese, organizacijske rešitve itd. Avtorja proces ustvarjanja prikažeta v naslednjih korakih: • ugotovitev problema ali priložnosti; • zbiranje informacij o problemu ali priložnosti; • ustvarjanje novih zamisli za njihovo rešitev; • primerjanje ustreznih zamisli; • določitev in prikaz najbolj ustrezne zamisli. Temu procesu sledi proces inoviranja: • oblikovanje konkretne rešitve na osnovi uporabnih zamisli; • analiza možnosti izvedbe rešitve in njene pričakovane uspešnosti; • priprava za zagon proizvodnje in • izvedba zamišljenih sprememb ter uporaba proizvoda ali storitve s strani uporabnika. Kar precej avtorjev oba procesa povezuje v enoten proces, ki ga poimenujejo po drugem delnem procesu, inoviranju. Opisana procesa avtorja prikažeta najprej kot procesa posameznih, nepovezanih zaposlencev v podjetju. Poudarita pa, da zaposlenci v podjetju ne delujejo neodvisno, marveč vzajemno, v sodelovanju in razmerjih z drugimi. V svojem ustvarjanju in inoviranju morajo upoštevati svoj položaj in svoja razmerja do drugih zaposlencev. Ustvarjanje in inoviranje tako nista odvisna le od lastnosti in sposobnosti zaposlencev temveč tudi od organizacije. Gre za »organizacijsko ustvarjanje in inoviranje«, na katerega v veliki meri vpliva tudi ustrezna organizacija: strukture, procesi in kultura. Avtorja pri tem organizacijo opredelita kot sistem dinamičnih razmerij, ki zagotavljajo smotrnost v poslovanju. Podrobneje prikazujeta značilnosti organizacije, ki zagotavljajo smotrno ustvarjanje in inoviranje. Tako kot ustrezne načine organiziranja utemeljita organski način organiziranja, v njem pa poudarita pomen timske organizacije ter dvo-namenske (angl. ambidextrous) strukture, ki občasno zahteva mehanistično in občasno timsko organizacijsko strukturo in procese. Navedeta tudi vrednote, ki podpirajo ustvarjalnost in inovativnost kot so pripravljenost za reševanjem nejasno določenih problemov, sodelovanje, prevzemanje tveganja, sprejemanje konfliktov in podobno. Podrobneje pa avtorja spregovorita tudi o ravnanju (angl. management) z ustvarjalnostjo in inovativnostjo. V njej sledita sodobnemu procesu upravljanja in ravnateljevanja in po fazah prikažeta dejavnosti in poudarke, povezane z ustvarjalnostjo in inovativnostjo. V planiranju poslovanja izvirajo izzivi ustvarjanju in inoviranju iz problemov in priložnosti poslovanja kot celote. Tako ugotovljeni izzivi v fazi planiranja organizacije zahtevajo ustrezno organizacijsko strukturo, procese in kulturo, ki bo omogočila in zagotovila ustvarjalnost ter inovativnost povezanih zaposlencev. Zamišljeno ustvarjalnost pa je v fazi uveljavljanja organizacije treba uresničiti. Najprej s kadrovanjem ustvarjalnih in inovativnih zaposlencev ter razvijanjem in izrabo njihovih zmožnosti, potem pa z ustreznim načinom vodenja, motiviranjem in komuniciranjem. Temu sledi prizadevanje za uresničitev planiranega oziroma ukrepanje, da bo planirano v čim večji meri izvedeno. To prizadevanje poteka najprej v fazi kontrole organizacije, nato pa še v fazi kontrole poslovanja. V zaključku avtorja poudarita velik in dolgoročen pomen ustvarjanja in inoviranja. Procesa v prispevku povežeta tako z lastnostmi in sposobnostmi zaposlencev kot ustrezno organizacijo. Da bo »organizacijsko« ustvarjanje in inoviranje uspešno, je v veliki meri odvisno od ustreznega ravnanja ravnateljev z obema procesoma v okviru celotnega poslovanja in razvoja.
Keywords:kreativnost, inovacije, menedžment, organizacijska ustvarjalnost in inovacijski proces, upravljanje ustvarjalnosti in inovativnosti


Comments

Leave comment

You have to log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica