Turjaški plemiči na štajerskem

Grajfoner, Maja

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Turjaški plemiči na štajerskem
Avtorji:	ID Grajfoner, Maja (Avtor) ID Ravnikar, Anton (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Grajfoner_Maja_2017.pdf (2,91 MB) MD5: 5D3320819DAFB05D700DD42471905CB7
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Magistrska naloga obravnava plemiško rodbino Auersperg, ki jo na podlagi izvornega gradu Turjak na Kranjskem istovetimo z nazivom Turjaški. Gre namreč za plemiško rodbino, ki je prehodila dolgo pot ter s tem postala na slovenskem prostoru ena izmed najstarejših ter hkrati tudi najvplivnejših plemiških rodbin. Rodbina Turjaških oziroma rodbina Auerspergov najverjetneje izvira iz Bavarske oziroma Švabske, od koder pa je v 12. ali morda celo v 11. stoletju prišla na Kranjsko. Tako kot druge številne visoke plemiške družine je tudi rodbino Auerspergov v naše kraje privlačilo prav neizkoriščeno ozemlje, možnost vzpona ter s tem hkrati tudi povezana možnost bogatenja. Prvi, v virih izpričani Turjačan kljub vsemu ostaja Engelbert I., ki je omenjen leta 1162, in šele od takrat so Turjačani postali predmet znanstvenega zgodovinskega raziskovanja. V listinah se Engelbert I. pojavlja kot priča in to vedno na zelo visokem mestu, kar nam govori o njegovem velikem ugledu. V prvi listini, torej v listini iz leta 1162, je Engelbert I. omenjen kot svobodnjak, kot priča pa stoji takoj za svobodnimi gospodi Vovbrškimi. V turjaški rodbini je v sredini 13. stoletja prišlo do preloma. Tako osebe, ki so se pojavljale v listinah od takrat dalje, niso več pripadale višjemu plemstvu, temveč so izgubile visok družbeni položaj. Auerspergi so tako postali nesvobodni ministeriali ter se s tem spustili po plemiški hierarhični lestvici navzdol. Vendar kljub temu gre verjetno za rodbinsko povezavo med obema vejama. Novi rod je kljub vsemu od starega podedoval ime, grb ter nekaj posesti. Kljub padcu po plemiški hierarhični lestvici je rodbina Auersperg pokazala veliko sposobnost prilagajanja, saj se je v sporih za oblast vedno znala postaviti ter izbrati pravo stran. Najprej so bili trdno povezani s Spanheimi, od leta 1335 pa so se postavili na stran Habsburžanov. Pod njihovim okriljem so Turjaški tako počasi začeli prevzemati pomembne službe. Na podlagi tega se Turjaški niso dvignili samo politično, temveč tudi gospodarsko. Spretno so izkoriščali deželne gospode, ki so jim v zameno za zvestobo podeljevali različne fevde. Po drugi strani pa so se tudi pametno poročali. Kaj kmalu so Turjaškim zaradi njihove pametne politike kranjske deželne meje postale pretesne. Zato so se pričeli ozirati onkraj meja, kaj kmalu tudi na vzhod, in sicer na ozemlje Štajerske. V drugi polovici 14. stoletja so tako Turjaški pričeli iskati zveze oziroma partnerje izven meja Kranjske. Rodbino Turjaških je spremljal velik blagoslov, ki se je kazal v obliki številnih moških potomcev in prav ti moški člani glavne ter šumberške veje ter njihovi potomci so si neveste iskali predvsem na štajerskem prostoru. Janez I. Turjaški se je tako v drugo pametno poročil z Ano s Kacenštajna, blizu Šoštanja. Na podlagi te zveze je v turjaško rodbino prišlo ime Dipold, kakor je bilo ime sinu Janeza I. Turjaškega ter Ane. Pomembnejša od pridobitve družinskega imena Kacenštajnskih je bila pridobitev kacenštajnske dediščine, ki je Turjaškim kot sorodnikom pripadala v prvi polovici 15. stoletja. Očetovo tradicijo glede izbire štajerskih nevest je nadaljeval tudi njegov sin Dipold Turjaški, ki si je za svojo ženo izbral Uršolo z Lihteneka. Dipoldova sinova Volker in Engelhard sta prav tako kot njun dedek ter oče poiskala partnerici na Štajerskem. Dipoldov sin Volker je namreč za svojo ženo izbral Barbaro, doma iz Viltuša, njegov drugi sin Engelhard pa Sholastiko s Kunšperka. Po smrti Erazma Viltuškega, ki je bil Barbarin brat ter hkrati tudi Volkerjev svak, so leta 1471 viltuško dediščino podedovali dediči Volkerja Turjaškega. Po smrti strica Erazma Viltuškega sta si viltuško dediščino namreč razdelila njegova nečaka Viljem in Jurij Turjaški. Poleg navedene dediščine je v dediščino spadala tudi polovica gradu Gromperk pri Slovenski Bistrici. Pod Viljemovo štajersko posest je med drugim sodil tudi Rogatec pri Rogaški Slatini. V Rogatcu je Viljem med leti 1475 in 1478 opravljal funkcijo oskrbnika.
Ključne besede:	rodbina Auersperg, Turjaški, slovenska Štajerska, Janez I. Turjaški, Dipold Turjaški, Volker Turjaški, Engelhard Turjaški, Viljem Turjaški, Jurij Turjaški, Janez Turjaški, Volf Engelbert Turjaški, kacenštajnska dediščina, viltuška dediščina, grad Gromperk, Rogatec pri Rogaški Slatini, gospostvo Podsreda, gospostvo Laško, Štatenberg z bližnjim gospostvom Kebelj, dvor Betnava.
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[M. Grajfoner]
Leto izida:	2017
PID:	20.500.12556/DKUM-66141
UDK:	929.52Auersperg(497.4Štajerska)(043.2)
COBISS.SI-ID:	104744707
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:XCGXYS0R
Datum objave v DKUM:	14.04.2022
Število ogledov:	1262
Število prenosov:	53
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	12.06.2017

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	The turjak noblemen in styria
Opis:	The master thesis deals with the aristocratic family Auersperg, which we identify with the title Turjak, due to the original castle Turjak in Carniola. It is about an aristocratic family that walked a long way and became one of the oldest and the most influential aristocratic families in the Slovene area. The Turjak family or the Auersperg family most likely originates somewhere in Bavaria or Swabia, from where they came to Carniola in the 12th or even in the 11th century. As numerous other high aristocratic families, the family Auersperg was also intrigued by the unexploited land, the possibility of the rise and thereby a possibility of richness. Engelbert I. still is the first in the sources declared Auersperg, mentioned in 1162, and from then on the Auerspergs became the object of the scientific-historical research. In the documents Engelbert I. is presented as a witness and always in a high position, which proves of his good reputation. In the first document, in the document from 1162, Engelbert I. is mentioned as a freelance and as a witness stands right after the free lords Vovberg. In the mid-13th century it came to a turn in the Auersperg family. Therefore the people, who were presented in the documents from that point on, no longer belonged to nobility, but lost their high social position. This is namely how the Auerspergs became the bonded ministerialis and with this they fell down the aristocratic hierarchic scale. All in all, it is probably about the family connection to both branches. Despite everything, the new clan inherited the name, the coat-of-arms and some land from the old clan. Despite the fall on the aristocratic hierarchic scale, the Auersperg family showed a great ability to adjust. In the fights for the rule, they always knew to stand one's ground and chose the right side. At first they were tightly connected to Spanheims, from 1335 they stood one's ground and stepped on the Habsburgs’ side. Under their patronage the Auerspergs slowly started to take over the important works. Based on this, the Auerspergs did not rise only politically, but economically as well. They skillfully used the state lords, who in return for their loyalty presented different feuds. On the other side they also married very clever. Due to the smart politics, the boarders of Carniola land soon became too tight for the Auerspergs. Because of this, they started to look beyond the borders, very shortly to the east, to the Styrian ground. In the second half of the 14th century the Auerspergs began to seek for connections or partners outside the Carniola boarders. The family Auersperg was very blessed what showed in numerous male descendants and exactly these male members of the main and the Šumberk (Schönberg) branch and their descendants sought for brides mainly in the Styria area. Hanns I. Auersperg made a clever decision by marrying Anna from Kacenštanj (Chatzenstain) near Šoštanj (Schonstain). Based on this union, the name Diepolt came to the Auersperg family. This was the name of Hanns I. Auersperg and Anna’s son. The more important acquisition of gaining a family name Kacenštanj (Chatzenstain), was the acquisition of the Kacenštanj’s heritage that belonged to the Auerspergs as relatives in the first half of the 15th century. Diepolt Auersperg continued his father's tradition in choosing a Styrian bride and married Ursola from Lihtenek. Dipolt's sons, Volkart and Engelhart, just like their grandfather and father, sought for partners in Styria. Dipolt's son Volkart chose Barbara from Viltuš (Wilthaws), his son Engelhart chose Scholastika from Kunšperk (Chunigsperg). After Erasem Wilthaws’ death, who was Barbara's brother and Volker's brother-in-law, the Viltuš (Wilthaws) heritage was inherited by the heirs of Volkart Auersperg. After the death of uncle Erasem Wilthaws, the Wilthaws heritage was split between his nephews Vilhalmen and Jörgen Auersperg.
Ključne besede:	Auersperg, Turjak, Slovene Styria, Diepolt Auersperg, Volkart Auersperg, Engelhart Auersperg, Vilhalmen Auersperg, Jörgen Auersperg, Hanns Auersperg, Volf Engelbert Auersperg, Kacenštajn heritage, Viltuš heritage, Gromperk castle, Rogatec near Rogaška Slatina, estate Podsreda (Herberg), estate Laško, Štatenberg with the near estate Kebelj, Betnava manor.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj