SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Health beliefs and practices among Slovenian Roma and their response to febrile illnesses : a qualitative study
Avtorji:Rotar-Pavlič, Danica (Avtor)
Zelko, Erika (Avtor)
Kersnik, Janko (Avtor)
Lolič, Verica (Avtor)
Datoteke:.pdf Zdravstveno_varstvo_2011_Pavlic_et_al._Health_beliefs_and_practices_among_Slovenian_Roma_and_their_response_to_febrile_illnesses_a_quali.pdf (236,53 KB)
 
URL http://www.degruyter.com/view/j/sjph.2011.50.issue-3/v10152-010-0041-6/v10152-010-0041-6.xml
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Opis:Introduction: When the Roma fell ill in the past, they used herbal home remedies to treat diseases. If the remedy failed to cure the illness, they called the local healer. Today, most Roma visit physicians. This study investigates health beliefs and practices held by the Roma people in Slovenia and their response to febrile illnesses. Methods: Field interviews using a semi-structured questionnaire were conducted in the vicinity of Kočevje. Sociodemographic data were gathered and recorded manually, and the interviews were tape recorded. Qualitative analysis was performed by three researchers. Special attention was paid to data validation. Results: The majority of Roma are not acquainted with thermometers and therefore do not use them. About onethird of the interviewees knew what the normal body temperature should be. Only 15% of the Roma population take their body temperature when they are feeling unwell. One-half visit their physicians. More than half of the population take paracetamol or aspirin when they feel feverish. More often, they resort to tea and emphasize the healing effect of sweating. Conclusion: The Roma beliefs and practices regarding health and fever are instructive and show how impoverished a narrow biomedical approach can be. Failure to use technical devices, such as thermometers, and lack of familiarity with the numerical values defining the border between normal and elevated body temperature, nonetheless do not mean that the Roma take inappropriate measuresin response to illness. Illnesses (including fever) can also be recognized without these tools and can be appropriately responded to by drinking teas, using compresses, and taking fever-reducing medications.
Ključne besede:Roma, illness, thermometer, fever, activity, doctor
Leto izida:2011
Št. strani:str. 169-174
Številčenje:št. 3, Letn. 50
ISSN:0351-0026
UDK:614
COBISS_ID:28810457 Povezava se odpre v novem oknu
ISSN pri članku:0351-0026
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:256
Število prenosov:55
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zdravstveno varstvo
Skrajšan naslov:Zdr. varst.
Založnik:De Gruyter Open
ISSN:0351-0026
COBISS.SI-ID:3287810 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Stališča in ravnanje Romov v Sloveniji v zvezi z vročinskimi stanji : kvalitativna študija
Opis:Uvod: V preteklosti so Romi za zdravljenje uporabljali domače zeliščne pripravke. Kadar ta zdravila niso bila učinkovita, so poklicali lokalnega zdravilca. Danes večina Romov obišče zdravnika. V prispevku ugotavljamo, kakšno je prepričanje in ravnanje slovenskih Romov v zvezi z zdravjem in kako ukrepajo pri vročinskih stanjih. Metode: V okolici Kočevja smo na terenu izvedli intervjuje na osnovi polstrukturiranih vprašalnikov. Zbrane sociodemografske podatke smo ročno zapisovali, pogovore pa smo posneli. Kvalitativno analizo podatkov so izvedli trije raziskovalci. Posebno pozornost smo namenili validaciji podatkov. Rezultati: Večina Romov ne pozna termometra in ga zato tudi ne uporablja. Približno ena tretjina vprašanih je vedela, kakšna naj bi bila normalna telesna temperatura. Ob slabem počutju si le 15 odstotkov romskega prebivalstva meri telesno temperaturo. Polovica jih obišče zdravnika. Več kot polovica romskih prebivalcev vzame paracetamol ali aspirin, kadar ima vročino. Pogosteje se zatečejo k pitju čaja in poudarjajo zdravilne učinke potenja. Zaključek: Prepričanja in ravnanje Romov v zvezi z zdravjem in povišano telesno temperaturo so poučna in nam kažejo, kako osiromašen je lahko ozko usmerjeni biomedicinski pristop. Dejstvo, da Romi ne uporabljajo tehničnih pripomočkov, npr. termometra, in ne poznajo številčne vrednosti, ki loči med normalno in povišano telesno temperaturo, še ne pomeni, da ob bolezni ravnajo neustrezno. Bolezenska stanja, tudi povišano telesno temperaturo, lahko prepoznamo tudi brez teh orodij in se jim ustrezno postavimo po robu s pitjem čaja, z uporabo obkladkov in z jemanjem zdravil proti vročini.
Ključne besede:Romi, bolezni, termometer, povišana telesna temperatura, aktivnosti, zdravljenje


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici