| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Anksioznost med nosečnostjo
Avtorji:ID Kerin, Maša (Avtor)
ID Gregorič Kumperščak, Hojka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Globevnik Velikonja, Vislava (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Kerin_Masa_2017.pdf (829,20 KB)
MD5: 6DDD54CF4F8DF7A4F19587705E4272C7
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Anksioznost med nosečnostjo in nosečniška anksioznost sta v Sloveniji še neraziskana fenomena, ki pa imata tako za mater kot otroka negativne posledice. Osredotočili smo se predvsem na nosečniško anksioznost, ki se nanaša na specifične strahove glede same nosečnosti, preverjali pa smo tudi anksioznost med nosečnotjo, ki je vezana na katerikoli vidik življenja nosečnice. Naš namen je bilo ugotavljanje zanesljivosti in veljavnosti lestvice ASP (Anxiety Scale for Pregnancy; Doyle-Waters, 1994), ki meri nosečniško anksioznost. Preveriti smo želeli povezanost specifičnih nosečniških strahov z generaliziranimi merami anksioznosti. Preverili pa smo tudi, kateri dejavniki tveganja statistično pomembno razlikujejo med nosečnicami glede na stopnjo nosečniške anksioznosti, saj bi s tem lahko rizičnim ženskam prej nudili potrebno pomoč. Nenazadnje nas je zanimalo, kateri dejavniki tveganja najbolje napovedujejo nosečniško anksioznost. V pričujoči raziskavi je sodelovalo 370 nosečnic med 20. in 42. letom starosti, ki so bile v povprečju v 24. tednu nosečnosti. Uporabljeni sta bili lestvici ASP ter lestvici STAI (State-Trate Anxiety Inventory; Spielberger, 1970) za ugotavljanje anksioznosti kot stanja ter osebnostne poteze. Rezultati so pokazali, da ima 27.6 % nosečnic izraženo stopnjo klinične anksioznosti kot stanja in 27.6 % anksioznosti kot poteze ter da jih 28.1 % kaže povišane ravni nosečniške anksioznosti. Ugotovili smo zadovoljivo zanesljivost in veljavnost lestvice ASP ter statistično pomembno pozitivno povezanost med vsemi dimenzijami in lestvicami uporabljenih pripomočkov. Prepoznali smo statistično značilne dejavnike tveganja, ki razlikujejo med nosečnicami po stopnji anksioznosti. Rezultati so pokazali, da so ti dejavniki tveganja trimesečje, stan, načrtovanost trenutne nosečnosti in način poroda. Z večkratno regresijsko analizo smo ugotovili, da je anksioznost kot osebnostna poteza največji dejavnik tveganja nosečniške anksioznosti. Kot statistično pomembni so se izkazali še anksioznost kot stanje, stan in načrtovanost nosečnosti. Ugotovitve raziskave opozarjajo na specifična fenomena, ki bi jima v našem prostoru morali posvetiti posebno pozornost.
Ključne besede:anksioznost, nosečnost, nosečniška anksioznost, lestvica ASP
Leto izida:2017
Založnik:[M. Kerin]
Izvor:Maribor
UDK:616.89-008.441-055.26(043.2)
COBISS.SI-ID:23067144 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:WVVSH2KP
Datum objave v DKUM:08.05.2017
Število ogledov:2128
Število prenosov:223
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Anxiety during pregnancy
Opis:Anxiety during pregnancy and pregnancy-specific anxiety, phenomena with negative impacts on both the mother and child, have not yet been studied in Slovenia. We have focused particularly on pregnancy-specific anxiety, which relates to pregnancy-specific fears, but we also observed anxiety during pregnancy, which relates to any aspect of a pregnant woman’s life. Therefore, our purpose was to assess the reliability and validity of the Anxiety Scale for Pregnancy (ASP; Doyle-Waters, 1994), which is a tool used to measure pregnancy-specific anxiety. We wanted to determine whether a connection between pregnancy-specific fears and generalized anxiety levels exists. Furthermore, we examined which risk factors show statistically significant deviations among pregnant women with regard to the pregnancy-specific anxiety level, since high-risk pregnant women may receive the necessary assistance earlier. Last but not least, we wanted to establish which risk factors are the best to predict pregnancy-specific anxiety. 370 pregnant women aged between 20 and 42, on average in the 24th week of pregnancy, participated in the survey. The ASP and the State-Trate Anxiety Inventory scale (Spielberger, 1970) were applied to determine anxiety as a state and trate. The results showed that 27.6 % of the pregnant women suffer from state anxiety, 27.6 % from trate anxiety and 28.1 % from elevated levels of pregnancy-specific anxiety. We established a satisfactory reliability and validity of the Anxiety Scale for Pregnancy and a statistically significant connection between all dimensions and scales of the applied tools. We identified statistically important risk factors which differentiate between pregnant women by their anxiety level. The results showed that these risk factors are as follows: trimester, marital status, planning stage of the current pregnancy and delivery method. A multiple regression analysis showed that trate anxiety is the highest risk factor for pregnancy-specific anxiety. Statistically significant were also state anxiety, marital status and planning stage of the current pregnancy. The findings call attention to the specific phenomenon that in our area should receive particular attention in the future.
Ključne besede:anxiety, pregnancy, pregnancy-specific anxiety, Anxiety scale for pregnancy


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici