Odpoklic člana uprave - primerjalno slovensko in nemško pravo

Lojen, Mitja

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Odpoklic člana uprave - primerjalno slovensko in nemško pravo
Avtorji:	ID Lojen, Mitja (Avtor) ID Kocbek, Marijan (Mentor) Več o mentorju... ID Prostor, Jerneja (Komentor)
Datoteke:	MAG_Lojen_Mitja_2016.pdf (1002,55 KB) MD5: E9CE4FB1E189F7A41A7CF97910B6ED97
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	PF - Pravna fakulteta
Opis:	Avtor se v magistrskem delu ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so posledica za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov. Primerjalno-pravno obdela slovensko in nemško ureditve odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije in sodne prakse. Prikaže skupne značilnosti in razlike med ureditvama. Zaradi podobnosti med ureditvama, sme slovenska sodna praksa posvojiti nekatere nemške rešitve. Slovenska ureditev odpoklica člana uprave se je spremenila leta 2001 z novelo ZGD-F, ki postavi utemeljen razlog za odpoklic kot pogoj za veljavnost sklepa nadzornega sveta in odpravi odpravnino, ki je po zakonu pripadla neutemeljeno odpoklicanemu. Delo prikaže formalne in materialne zahteve za sklep o odpoklicu člana uprave. Posebej se osredotoči na problem postopkovnih napak in napak pri formuliranju in utemeljevanju odločitve o odpoklicu. Predstavi pravne posledice posameznih napak in odpravi dvome o tem, da je sklep lahko izpodbojen. Sklep o odpoklicu člana uprave je lahko le ničen. Po uveljavitvi novele ZGD-F je slovenska sodna praksa naredila nekatere napake, predvsem ko je zavrnila sodno formalno-pravno presojo sklepa nadzornega sveta o odpoklicu. Kasneje se je sodno varstvo odpoklicanemu dovolilo. Predstavljen je kronološki pregled odločitev. Materialno-pravno zahtevo za veljavnost sklepa o odpoklicu predstavlja obstoj utemeljenega razloga za odpoklic. Obsežno je predstavljena nemška sodna praksa o vprašanju, kaj pomeni utemeljen razlog za odpoklic. Vsebinsko napolni pravni standard primeroma naštetih utemeljenih razlogov za odpoklic, to so hude kršitve obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov in utemeljena nezaupnica skupščine. Razlika med slovensko in nemško ureditvijo je v tem, da so v nemški ureditvi utemeljeni razlogi za odpoklic našteti primeroma (eksemplifikativno), v slovenski pa taksativno. V celoti je predstavljena slovenska sodna praksa pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic. Posebnost slovenske ureditve so pomensko odprti odpoklici iz ekonomsko-poslovnega razloga. Delo se dotakne izgube zaupanja kot utemeljenega razloga za odpoklic in predloga sprememb Zakona o gospodarskih družbah s strani Združenja nadzornikov Slovenije. V zadnjem delu instrukcijsko predstavi sodno varstvo odpoklicanega in se dotakne problema drobitve sodnih pristojnosti, ki so posledica prenehanja več pravnih razmerij, v katera vstopi član uprave.
Ključne besede:	sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa nadzornega sveta, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja.
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[M. Lojen]
Leto izida:	2017
PID:	20.500.12556/DKUM-64854
UDK:	347.72:331.106(043.3)
COBISS.SI-ID:	5322027
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:5Y59LPP6
Datum objave v DKUM:	08.03.2017
Število ogledov:	2604
Število prenosov:	475
Metapodatki:
Področja:	PF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Nemški jezik
Naslov:	Abberufung des Vorstandsmitgliedes - die Vergleichung zwischen der slowenischen und deutschen Regelung
Opis:	In dieser Magisterarbeit beschäftigt sich der Autor mit der Abberufung des Vorstandsmitgliedes (auch Widerruf der Bestellung). Er stellt vor die normative Regelung der Widerrufe in dem slowenischen Gesellschaftsgesetz und die Interessenverhältnisse in den einzelnen Kapitalgesellschaften, die sich in der geltenden Gesetzesregelung auswirken. Er vergleicht die slowenische und deutsche Regelung der Widerrufe. Die Ermittlungen der deutschen und slowenischen Theorie und Rechtspraxis sind genauer vorgestellt, wie auch die Gemeinsamkeiten und Unterschiede zwischen den beiden. Wegen mancher Ähnlichkeiten kann die slowenische Rechtspraxis manche Lösungen der Deutschen adoptieren. Die slowenische Regelung hat sich mit der Novelle ZGD-F im Jahre 2001 geändert. Die Novelle koppelt den Widerruf und folglich die Wirksamkeit des Aufsichtsratsbeschlusses an das Bestehen eines wichtigen Grundes und schafft die Abfindung ab, die vorher dem ohne wichtigen Grund abberufenen Vorstandsmitglied ipso iure zufiel. Diese Arbeit beschäftigt sich mit den formellen und materiellen Anforderungen an die Aufsichtsratsbeschlüsse. Sie konzentriert sich auf die Prozessfehler und die Begründung des Beschlusses. Vorgestellt sind die Folgen jener Fehler. Diese Arbeit lässt keine Zweifel bzgl. der Anfechtbarkeit des Beschlusses. Der Aufsichtsratsbeschluss kann nur nichtig sein. Nach der ZGD-F Novelle hat die slowenische Rechtspraxis Fehler gemacht, weil sie für einige Zeit keinen Rechtschutz wegen etwaiger formeller Fehler der Beschlüsse gewährte. Die Chronologie der Rechtspraxis wird vorgestellt und kommentiert. Das Bestehen eines wichtigen Grundes ist eine materiell-rechtliche Bedingung für die Wirksamkeit des Aufsichtsratsbeschlusses. Die Rechtstandards von jenem wichtigen Grund werden auf Basis der Rechtspraxis erläutert und vorgestellt. Die namentlich aufgezählten wichtigen Gründe sind große Pflichtverletzung, Unfähigkeit zur ordnungsmäßigen Geschäftsführung und der Vertrauensentzug durch die Hauptversammlung. Der große Unterschied zwischen der slowenischen und der deutschen Regelung ist dass die wichtigen Gründe in Deutschland namentlich (exemplarisch) aufgezählt sind, in Slowenien hingegen taxativ. Die slowenische Rechtspraxis wird bei der Beurteilung der wichtigen Gründe in ihrer Gesamtheit vollständig vorgestellt. Die Besonderheit der slowenischen Regelung ist die Abberufung wegen ökonomisch-geschäftlichen Gründen. Diese Arbeit schätzt ein das verlorene Vertrauen als einen wichtigen Grund ein und beurteilt den Vorschlag des Slowenischen Aufsichtsratsmitgliederverein. Im letzten Teil findet man eine pädagogische Vorlage wie ein abberufenes Vorstandsmitglied klagen sollte und erwähnt das Problem der gerichtlichen Zuständigkeitsbrechung.
Ključne besede:	Stichwörter: Aufsichtsratsbeschluss, Abberufung, Widerruf der Bestellung, Vorstandsmitglied, wichtige Gründe, große Pflichtverletzung, Unfähigkeit zur ordnungsmäßigen Geschäftsführung, Vertrauensentzug durch die Hauptversammlung, ökonomisch-geschäftlicher Grund, zerstörtes Vertrauensverhältnis, verlorenes Vertrauen.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj