| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:PRIMERJAVA UREDITVE ETAŽNE LASTNINE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI
Avtorji:Jaušovec, Kaja (Avtor)
Tratnik, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Jausovec_Kaja_2016.pdf (1,78 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Za lažje razumevanje različnih pojmovanj etažne lastnine je potrebno ločiti med unitaristično in dualistično koncepcijo. Tipična predstavnica prvega je Avstrija, kjer etažna lastnina nastopa kot solastnina skupnih delov in z njo neločljivo povezana stvarnopravna raba ter razpolaganje s posameznim delom. Druga koncepcija, ki jo je prevzela Slovenija, loči lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov. Dominira lastnina na posameznem delu, kar pa je tudi temeljna razlika od ureditve v Nemčiji, kjer ima to vlogo solastnina. Začetki etažne lastnine segajo v 19. stoletje, ko je na območju Nemčije in Avstrije obstajala kot lastninska pravica na nadstropju stavbe (Stockwerkseigentum). V Sloveniji do leta 1959, ko je bil sprejet Zakon o lastnini na delih stavbe, lastninska pravica na posameznem delu stavbe ni bila dopustna. Po silovitih političnih in družbenih pretresih in tudi kot njihova posledica, jo je v Sloveniji, v obliki kot jo poznamo danes, uredil Stvarnopravni zakonik (2003), v Nemčiji Gesetz über das Wohnungseigentum und das Dauerwohnrecht (1951) in v Avstriji Wohnungseigentumsgesetz (1948). Nastanek etažne lastnine je vedno povezan z obstojem pravne podlage, ki je najpogosteje sporazum etažnih lastnikov, lahko pa tudi enostranski pravni posel (Slovenija, Nemčija) ali sodna odločba (Slovenija, Avstrija). Vključno z drugimi formalnostmi je za nastanek potreben še vpis v zemljiško knjigo. Pri upravljanju stavb v katerih je vzpostavljena etažna lastnina, najpomembnejšo vlogo odigra iz vseh etažnih lastnikov sestoječa skupnost etažnih lastnikov, ki sprejema svoje odločitve na zboru etažnih lastnikov. Zaradi potrebe po usklajenem delovanju se za opravljanje poslov, ki sodijo v okvir rednega upravljanja, praviloma postavi upravnika. Koristi, stroške, bremena in obveznosti etažni lastniki nosijo sorazmerno z velikostjo solastniških deležev na skupnih delih. Pomembna rešitev za zagotavljanje vzdrževanja, je ustanovitev rezervnega sklada, ki je lahko obvezna (Slovenija, Avstrija) ali ne (Nemčija). Tako kot za nastanek, tudi za prenehanje etažne lastnine, najpogosteje ključno vlogo odigra dogovor. Vzrok za prenehanje je lahko tudi uničenje celotne stavbe ali njenega posameznega dela.
Ključne besede:etažna lastnina, objekt etažne lastnine, WEG, SPZ, zemljiška knjiga, upravljanje, skupnost etažnih lastnikov, zbor etažnih lastnikov, rezervni sklad
Leto izida:2016
Založnik:[K. Jaušovec]
Izvor:Maribor
UDK:347.2(043.2)
COBISS_ID:5330219 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:Q7HHUTTX
Število ogledov:673
Število prenosov:132
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:Vergleich des slowenisches, deutsches und österreichisches Wohnungseigentum
Opis:Der Begriff Wohnungseigentum ist in jedem Land unterschiedlich definiert. In Österreich ist Wohnungseigentum einerseits Miteigentum an der Liegenschaft, auf der sich Wohnungseigentumsobjekt befindet und gleichzeitig ausschließliche Nutzungs- und Verfügungsrecht über ein Wohnungseigentumsobjekt. Es besteht also nur aus ein Eigentumsform (unitaristische Konzeption). In Slowenien umfasst Wohnungseigentum zwei untrennbare Komponenten: das Alleineigentum (Sondereigentum) an einem Teil des Gebäudes und Miteigentumsanteil am Gemeinschaftseigentum (dualistische Konzeption). Miteigentumsanteil ist dabei akzessorisch zum Sondereigentum. Ähnlich ist Wohnungseigentum auch in Deutschland konstruiert, aber wegen umgekehrter Akzessorität (Miteigentumsrecht ist Hauptrecht), ist es näher zur unitaristische Konzeption. In einer besonderen Form (Stockwerkseigentum) hat Wohnungseigentum auf dem Gebiet des heutigen Deutschland und Österreich schon im 19. Jahrhundert existiert. Bis 1959, wenn slowenisches Zakon o lastnini na delih stavbe in Kraft getreten ist, war in Slowenien nicht erlaubt Alleineigentum an Teile des Gebäudes zu haben. Heute ist diese Materie in drei wichtigste Gesetze geregelt: Stvarnopravni zakonik in Slowenien (2003), Gesetz über das Wohnungseigentum und das Dauerwohnrecht in Deutschland (1951) und Wohnungseigentumsgesetz in Österreich (1948). Die Wohnungseigentumbegründung ist möglich durch: Vereinbarung, einseitiges Rechtsgeschäft (Slowenien, Deutschland) oder gerichtliche Entscheidung (Österreich, Slowenien). Allerdings entsteht es erst im Zeitpunkt der Verbücherung. Auch erlöscht ist Wohnungseigentum meistens durch Vereinbarung. Häufig ist Grund auch tatsächlicher Untergang des Gebäudes. In Angelegenheiten der Verwaltung der Liegenschaft, ist Gemeinschaft der Eigentümern zuständig, die aus alle Miteigentümer zusammengesetzt ist. Beschlüsse der Gemeinschaft werden normalerweise bei der Eigentümerversammlung gefasst. Die Aufteilung der Aufwendungen, Lasten und Pflichten, richtet sich nach dem Verhältnis der Miteigentumsanteile. Damit die Wohnungseigentümer von größeren Erhaltungsarbeiten nicht überrascht werden, können (Deutschland) oder müssen (Slowenien, Österreich) sie eine Rücklage zur Vorsorge für künftige Aufwendungen bilden.
Ključne besede:das Wohnungseigentum, das Sondereigentum, das Gemeinschaftseigentum, WEG, SPZ, das Grundbuch, die Verwaltung, die Eigentümergemeinschaft, die Eigentümerversammlung, die Rücklage


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici