SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:REFORMA SPLOŠNEGA SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Avtorji:Drašković, Nuša (Avtor)
Hojnik, Janja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Draskovic_Nusa_2016.pdf (543,38 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Diplomsko delo je osredotočeno na reformo Splošnega sodišča, kjer so se sodni zaostanki najbolj nabirali in je imelo največje težave s trajanjem postopkov in pripadom zadev. Zaradi porasta vloženih zadev na Splošno sodišče, ki so posledica širitev EU in širitev pristojnosti, ki so jih prinesle nove pogodbe EU, je grozila vse pogostejša kršitev 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi predlog reforme Splošnega sodišča je predsednik Sodišča EU Skouris s sodelavci podal že leta 2011, v katerem so želeli povečati število sodnikov Splošnega sodišča za dvanajst in podali druge predloge reorganizacije. Ker pa se v Svetu niso mogli dogovoriti o sistemu imenovanj in rotacij dodatnih sodnikov, je predsednik Skouris v letu 2013 podal spremenjen predlog, da bi namesto dvanajstih imenovali devet dodatnih sodnikov, vendar tudi glede tega predloga ni bilo mogoče doseči soglasja. Zato je v letu 2014 Sodišče EU podalo novi predlog, ki je zajemal povečanje števila sodnikov tako, da ima vsaka država članica po dva sodnika, skupaj torej 56. Reforma zajema tri faze, ki se bodo zaključile do 01.09.2019. V prvi fazi se število sodnikov poveča za dvanajst, v drugi fazi se ukine Sodišče za uslužbence, sedem sodnikov pa prenese na Splošno sodišče, tretja faza pa prinese še dodatnih devet sodnikov. Sprejeta reforma je že v času predloga naletela na številne kritike, a so jo zakonodajne institucije kljub temu sprejele. V svoji diplomski nalogi predstavljam splošen pregled Sodišča EU z institucionalnega in kompetenčnega vidika, se posvečam predlogom reforme, njenim kritikam in na koncu sami sprejeti reformi, ki se že izvaja. Dejstvo je, da je reforma rezultat popuščanja političnim pritiskom s strani držav članic, saj ni dejanske potrebe po tem, da bi se število sodnikov povečalo tako enormno, predvsem pa rešitvi manjka povečanje števila podpornega osebja, ki ne bo zmoglo pravočasno zadovoljiti potrebam številnih sodnikov. Ali je rešitev dobra ali ne, bo na koncu pokazal čas.
Ključne besede:reforma Sodišča EU, sodni zaostanki, Splošno sodišče, pravica do sojenja v razumnem roku, dodatni sodniki.
Leto izida:2016
Založnik:[N. Drašković]
Izvor:Maribor
UDK:341(043.2)
COBISS_ID:5264939 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:617
Število prenosov:54
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:REFORM OF THE GENERAL COURT OF THE EUROPEAN UNION
Opis:In this thesis I focused on the reform of the General Court, where most of the backlogs accrued and where the court had the biggest difficulties with the duration of procedures and workload. Due to the increase of cases brought to the General Court, resulting from EU enlargements and enlargement of responsibilities that were brought about by the new EU treaty, a violation of Article 47 of the Charter of Fundamental Rights of the EU increasingly threatened. The first proposal on the reform of the General Court, the President of the Court of Justice, Skouris and his colleagues, has already been made in 2011, in which they wanted to increase the number of judges of the General Court for twelve and where also other proposals for reorganization were made. However, since the Council could not agree on the appointment system and rotations of additional judges, President Skouris made an amended proposal in 2013, where instead of twelve judges, nine additional judges would be appointed, regardless of this proposal no agreement had been reached. It is therefore that in 2014 the EU Court submitted the new proposal, in which an increase of judges was included, so that each Member State has two judges, all in all, almost 56. The reform comprises of three stages that will end by 01.09.2019. In the first stage, the number of judges will increase up to twelve, in the second stage, the Civil Service Tribunal will be abolished and seven judges will be transferred to the General Court and in the third stage, additional nine judges will be added. The adopted reform has been, already at the time of the proposal, faced with criticism, nevertheless, the legislative institutions have accepted it. In my thesis I present a general overview of the EU Court from an institutional and a competency point of view, I focus on the proposed reform, its criticism, and the final passed reform, that is in the stage of implementation. The fact is that the reform is the result of concession to political pressure from the Member States, since there is no real need for such an enormous increase of number of judges, in particular, there is a lack of number of support staff for such a solution, because they will not be able to meet the needs, of an army of judges, in time. Only time will show us, if the solution is good or not.
Ključne besede:reform of the Court of Justice of EU, General Court, trial within a reasonable time, additional judges.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici