| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Samospoznanje pri Platonu, Friedrichu Wilhelmu Nietzscheju in Emmanuelu Mounieru
Avtorji:Cvelbar, Uroš (Avtor)
Vezjak, Boris (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Kovač, Edvard (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Cvelbar_Uros_2016.pdf (803,90 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V diplomskem delu obravnavamo temo samospoznanja in samospoznavnega procesa. Platon (s Sokratom), Nietzsche in Mounier so tisti filozofi, s pomočjo katerih smo zelo dobro spoznali filozofsko širino in globino obravnavane teme. Raziskali smo, kašen vpliv in kakšne implikacije ima samospoznanje na družbo in njeno politično življenje. Pri Platonu smo se osredinili na njegov dialog Alkibiad Prvi, v katerem zelo nazorno pokaže proces samospoznanja in njegovo praktično vrednost. Obrat v interpretaciji se zgodi, ko Platonovo samospoznanje obravnavamo v okviru spoznavanja samega sebe kot individualnega bitja v nasprotju z običajno interpretacijo. Večina interpretov Platonovo samospoznavanje obravnava kot splošno spoznanje samega sebe, torej človeške vrste. Ta obrat omogoča, da že pri Platonu razberemo ključne nastavke za vse poznejše teorije o samospoznanju oz. vzpostavitvi osebne identitete. Pri politični implikaciji obravnavamo Platonovo preslikavo posameznikovega psihološkega stanja na različne stanove v družbi oz. celo na državne ureditve. Pri Nietzscheju raziskujemo radikalno kritiko vseh pozitivnih izjav in definicij o samospoznanju. Vendar se Nietzschejeva pozicija izkaže za nezadostno: poleg tega da se pojavi problem subjektivistične filozofije, ki zapade v relativizem, z njegovimi pojmi ne moremo vzpostaviti konstruktivnega dialoga ali smiselnega sistema. Mouniera smo obravnavali kot enega glavnih predstavnikov personalizma. Izkaže se, da je s pojmom oseba in svojim aktivnim družbenim delovanjem posegel v politično prihodnost Evrope. Ob nenehnem preseganju samega sebe in svojih trenutnih danosti je ena ključnih lastnosti osebe prav aktivno delovanje, usmerjeno k drugemu in za drugega.
Ključne besede:Sokrat, Platon, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Emmanuel Mounier, samospoznanje, samospoznavanje, sebstvo, oseba, personalizem, jaz
Leto izida:2016
Založnik:[U. Cvelbar]
Izvor:Maribor
UDK:141.144(043.2)
COBISS_ID:22664456 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:SNKPN14F
Število ogledov:919
Število prenosov:71
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Swlf-awareness and self-knowledge according to Plato, Friedrich Wilhelm Nietzsche and Emmanuel Mounier
Opis:In the diploma work we are discussing self-knowledge and the self-knowledge process. Plato (with Socrates), Nietzsche in Mounier are those philosophers, whose works broadened us the philosophical width and depth of our diploma topic. We have researched the influence and the implications of self-knowledge on society and its political life. In Plato's work we focused on his dialogue Alcibiades I, in which he clearly presents the process of self-knowledge and its practical value. Inversion in the interpretation occurs, when we analyze Plato's self-knowledge in the frame of getting to know oneself as an individual being as opposed to the usual interpretation. Most of the interpreters consider Plato's self-knowledge as general knowledge of oneself, therefore a human kind. With this inversion we can already with Plato notice the key elements for all the following theories of self-knowledge or, as the case may be, establishing a personal identity. In political implication we analyze Plato's reflection of individual's psychological state on different social classes or even on the system of government. In Nietzsche's work we research radical criticism of all positive statements and definitions about self-knowledge. However, Nietzsche's position turns out to be insufficient: a problem of subjective philosophy occurs, which leads to relativism. In addition with his definitions we cannot establish a constructive dialogue or a meaningful system. We focused on Mounier as one of the main representatives of personalism. It turns out he influenced on Europe's political future with his definition of an individual and his social activities. Along constant surpassing oneself and one's current abilities it is essential for an individual to actively perform, towards others and for others.
Ključne besede:Socrates, Plato, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Emmanuel Mounier, self-knowledge, self, individual, personalism


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici