SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:LOČITEV UPRAVLJALCEV ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN PREVOZNIKOV V EU
Avtorji:Malej, Anka (Avtor)
Hojnik, Janja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Malej_Anka_2016.pdf (1,68 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Hitro rastoče gospodarsto EU se srečuje s čedalje večjimi potrebami po transportu in hkrati vse bolj perečimi okoljskimi težavami. Železnice imajo v primerjavi z drugimi vrstami prevoza številne prednosti: predstavljajo varen, energetsko učinkovit in okolju prijazen način prometa z veliko prevozno zmogljivostjo. Toda železnice se zaradi svojih tehničnih posebnosti in zgodovinskega razvoja niso prilagajale tržnim zahtevam, zato se v današnjem času srečujejo s problemom nekonkurenčnosti. Sodoben družbeni razvoj zahteva večjo tržno usmerjenost in gospodarsko učinkovitost železnic. Rešitev problema nekonkurenčnosti železnic v državah EU je v njihovem prestrukturiranju ob zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev med transportnimi nosilci. Oživitev železniškega sektorja in posledično bolj uravnotežena porazdelitev transportnih tokov med posameznimi vrstami prometa je zato prednostna naloga skupne prometne politike EU. Železniška zakonodaja EU spodbuja konkurenčnost in odpiranje trga železniškega prometa od leta 1991 naprej. Države članice morajo v skladu z obstoječo zakonodajo prevoznikom v železniškem prometu zagotoviti pravičen in enakopraven dostop do železniškega omrežja, s ciljem uvedbe interne železniške konkurence tudi na svojem nacionalnem omrežju. Za zagotovitev tega cilja in za tržno organiziranost železnic naj bi največji pomen predstavljala ločitev dejavnosti upravljanja z železniško infrastrukturo in izvajanja prevozov (vertikalna ločitev), ki jo to diplomsko delo celovito obravnava. Stopnja ločevanja med upravljavci infrastrukture in prevozniki je potrebna, da bi zagotovili pošteno in enakopravno obravnavo vseh prevoznikov v železniškem prometu. V skladu s tem bistvenih funkcij, kot so izdajanje obratovalnih dovoljenj prevoznikom, dodeljevanje vlakovnih poti in določitev uporabnine, ki jo morajo prevozniki v železniškem prometu plačati za uporabo omrežja, ne smejo več opravljati tradicionalni prevozniki v železniškem prometu držav članic, temveč morajo biti prepuščene neodvisnim upravljavcem. Izkušnje držav članic z vertikalno ločitvijo so različne, empirične in teoretične raziskave s tega področja pa so si pogosto nasprotujoče in nedokončne. Železniška zakonodaja EU je obsežna, a pogosto ne tako učinkovita, kot je bilo prvotno predvideno. V praksi se železniški trg EU še vedno srečuje z neučinkovitim upravljanjem infrastrukture, izkrivljanjem konkurence in nekaterimi drugimi težavami. Glede prihodnjih usmeritev železniške zakonodaje EU se zato postavljajo številna vprašanja. Ali prednosti potencialno povečane konkurence v primeru vertikalne ločitve odtehtajo visoke stroške prestrukturiranja železnic in domnevne prednosti holdinga? Ali vertikalna ločitev res najbolje zagotavlja nediskriminacijo pri dostopu novih prevoznikov na trg ali je nediskriminacijo mogoče zagotoviti tudi drugače, morda celo bolj učinkovito in ekonomično? Potrebno je nadalje raziskovati, kateri dejavniki vplivajo na uspešnost določenega modela ureditve železnic, pri tem pa so današnje izkušnje držav in empirične raziskave vertikalne ločitve bistvenega pomena. Zaradi enormnih stroškov prestrukturiranja železniškega sistema je potrebno k spremembam na tem področju pristopati z veliko mero previdnosti, z razumevanjem stroškov, ki ob tem nastanejo, bodoče zakonodajne odločitve pa podpreti z empiričnimi dokazi.
Ključne besede:ločitev upravljavcev železniške infrastrukture od prevoznikov, vertikalna ločitev, železnice, železniška zakonodaja EU, Slovenske železnice, liberalizacija železnic EU
Leto izida:2016
Založnik:[A. Malej]
Izvor:Maribor
UDK:341(043.2)
COBISS_ID:5266731 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:417
Število prenosov:41
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:SEPARATION BETWEEN INFRASTRUCTURE MANAGEMENT AND TRANSPORT OPERATIONS IN THE EU RAILWAY SECTOR
Opis:Rapidly developing EU economy is facing a growing need for transport on one hand and serious environmental issues on the other one. The benefits of rail freight over other means of transportation are clear: more environmentally sustainable, capable of transporting greater loads and free of the congestion and accidents that afflict road networks. But due to their technical characteristics and historical development the EU railways today experience difficulties adapting to changes in the transport market and lack competitiveness. European rail sector needs to fulfil its potential and become more efficient, integrated, modern and responsive to customer demand. Revitalization of the rail sector and, consequently, a more balanced distribution of transport flows between different modes of transport is therefore a priority for the EU transport policy. EU efforts focus on opening up rail markets to greater competition, promoting technical standardisation between rail systems and modernising EU rail infrastructure while working to ensure safety and promoting passenger rights. All this is essential if the railways are to increase their share of freight and passenger carriage relative to other modes of transport. EU railway legislation has consistently encouraged competitiveness and market opening from 1991 on; the legislation is based on separation between infrastructure managers who run the network and railway companies that use it for transporting passengers or goods (vertical separation). Different organisational entities must be set up for transport operations on one hand and infrastructure management on the other one; essential functions such as the allocation of rail capacity, infrastructure charging and licensing must be separated from the operation of transport services and performed in a neutral fashion to give new rail operators fair access to the market. Different approaches to vertical separation in EU member states have produced different results, some having a substantial positive impact in terms of the competitive development of the railways, but others less so. Empirical and theoretical research in this area are often contradictory or inconclusive. EU railway legislation is extensive but often not as effective as it was originally intended. In practice, the EU rail market is still facing inefficient infrastructure management, distortion of competition and some other problems. Future development of EU railway legislation is raising different questions. Would the potential benefits of increased competition in the case of vertical separation outweigh the extremely high costs of restructuring the railways and the alleged advantages of holding? Is vertical separation really the best solution to ensure non-discriminatory network access of new entrants to the railway market or are there other, maybe even more effective and economical alternatives for non-discrimination provision? It is necessary to further investigate the factors which affect the performance of a particular structural model of railways; member states’ experience and empirical research of vertical separation is essential. Due to enormous costs of the rail system reorganization it is necessary to approach changes in this area with extreme caution, with thorough understanding of the potential costs arising from the adoption of a particular structural model and future legislative decisions should be empirically supported.
Ključne besede:separation between instrastructure management and railway operations, vertical separation, railways, EU railway legislation, Slovenian railways, EU rail liberalization


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici