SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Pravne posledice prirejanja podatkov o javnem dolgu s strani držav članic evroobmočja
Avtorji:Janičijevič, Mateja (Avtor)
Hojnik, Janja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Janicijevic_Mateja_2016.pdf (1,24 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Ob izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008 so njene razsežnosti kmalu dosegle tudi Evropo in razkrile njene temne plati, ko je Grčija v začetku leta 2010 postala središče svetovne gospodarske krize. Ob razkritjih načinov prirejanja podatkov ne moremo mimo skrbi o resnosti težav v Grčiji. Izvedeni finančni instrumenti so običajen del vladnega financiranja, nesprejemljivi postanejo v primeru, ko se jih uporabi za namene prikrivanja. Največji del krivde za grške težave nosijo neodgovorni grški politiki, ki so prek obljub o višjem življenjskem standardu povečevali zadolženost. Hkrati so s prikrivanjem resnice glede proračunskega primanjkljaja in javnega dolga povsem izgubili zaupanje mednarodne finančne javnosti. Da bi Grčiji pustili, da sama poskrbi za svoje probleme, kar bi vodilo v neplačilo dolga, ni v nikogaršnjem interesu. Zato je pomoč Grčiji smiselna ob pogoju, da sprejmejo stroge varčevalne ukrepe oziroma reforme, katerih so se grški politiki v preteklosti izogibali. Komisija je izvedla program reform, katerih ključni element je bila povrnitev zaupanja potrošnikov v enotni trg in finančni sektor. Prvi cilj je bila vzpostavitev učinkovitega sistema kriznega upravljanja, ki ga do sedaj ni bilo. Zakonodajna reforma je stopila v veljavo leta 2014. Ta proces je dolgotrajen in bo potreboval ustrezno izvrševanje v praksi. Države članice še vedno ostajajo osnovni izvajalec nadzora na svojem finančnem trgu in z vodenjem javnofinančne politike pomembno vplivajo na stabilnost finančnega trga. Na raven EU pa je preneseno postavljanje pravil za zagotavljanje finančne stabilnosti. Da bi se izognile prihodnjim gospodarskim krizam, bodo morale države članice EU vztrajanje pri avtonomiji zamenjati za fiskalno in morebiti celo politično unijo, ki bi navzven predstavila EU kot enotno in močno gospodarsko velesilo ter zahtevala ustrezen vpliv na ureditev mednarodnega finančnega trga. Sankcije za izkrivljanje statističnih podatkov niso izpolnile svojega namena. Državi članici, ki se znajde v takšni situaciji, kot se je Grčija, je nesmiselno naložiti globo v višini 0,2 % BDP, katere sredstva se nato stečejo v evropski mehanizem za stabilnost, saj je zaprosila za finančno pomoč, ki se financira iz njega. Zato ne čudi dejstvo, da Grčija za svoje početje do danes ni bila kaznovana.
Ključne besede:konvergenčni kriteriji, grška kriza, prirejanje podatkov, zakonodajna reforma, sankcije.
Leto izida:2016
Založnik:[M. Janičijevič]
Izvor:Maribor
UDK:341(043.2)
COBISS_ID:5265963 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:352
Število prenosov:27
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Legal Implications of Public Debt Data Manipulation by the Eurozone Member States
Opis:Upon the outbreak of the global financial and economic crisis in 2008, its magnitude soon reached Europe and revealed its dark sides when, in 2010, Greece became the centre of the global economic crisis. As the data manipulation methods are disclosed, it is impossible to ignore the concern about the depth of problems in Greece. Derivative products are a usual part of government financing; they become unacceptable in cases when they are used for the purpose of concealing. A major part of the fault for the problems of Greece is attributable to Greek politicians promising a higher standard of living and consequently increasing indebtedness. At the same time, they completely lost the trust of international financial institutions and experts by covering up the truth about budget deficit and public debt. It is in nobody’s interest to let Greece to take care of their problems by themselves since this would lead to non-payment of the debt. Providing aid to Greece is therefore reasonable on condition that they adopt strict austerity measures and/or reforms which Greek politicians avoided in the past. The Commission implemented a reform programme, the key element of which was to regain the trust of consumers in the single market and financial sector. The first objective was to establish an effective crisis management system which had not existed before. The legislative reform entered in force in 2014. This is a lengthy process which will need appropriate enforcement in practice. Member States still remain the basic control bodies in their financial markets, significantly influencing the financial market stability by conducting their public finance policies. However, setting the rules for ensuring the financial stability has been transferred to the EU level. In order to avoid future crises, the EU Member States will have to replace their insistence on autonomy with a fiscal and perhaps even political union which will present Europe to the rest of the world as a single and strong economic superpower and demand adequate influence on the regulation of international financial market. The sanctions for statistical data manipulation failed to fulfil its purpose. It is unreasonable to impose a fine of 0,2 % of GDP on a Member State which finds itself in a situation such as Greece, the funds of which are then routed to ESM, since this State has applied for financial aid financed from it. It is therefore not surprising that so far Greece has not been sanctioned for their conduct.
Ključne besede:convergence criteria, Greek crisis, data manipulation, legislative reform, sanctions.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici