SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:UPORABA SOLIDARNOSTNE KLAVZULE PRI ZAGOTAVLJANJU VOJAŠKE POMOČI DRUGI DRŽAVI ČLANICI EU
Avtorji:Mokotar, Metka (Avtor)
Hojnik, Janja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Mokotar_Metka_2016.pdf (381,00 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:V diplomskem delu je obravnavana solidarnostna klavzula iz 222. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in vojaška pomoč kot eden od možnih načinov izpolnitve solidarnostne zaveze, ki jo imajo države članice Evropske unije proti drugi državi članici. Solidarnostna klavzula je novost, ki jo je prinesla Lizbonska pogodba in ki jo država članica lahko aktivira v primeru terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. V tem primeru se zagotavlja pomoč na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni. Vojaška pomoč se lahko zagotovi v obliki denarnih sredstev, vojaške opreme, vojaških usposabljanj in vodenja, kadar prizadeta država pri reševanju krizne situacije uporablja vojaška sredstva. Poleg pomoči, ki jo ob uveljavljanju solidarnostne klavzule zagotovijo posamezne države članice, se uporabijo tudi vsi obstoječi mehanizmi Evropske unije – strategija notranje varnosti EU, mehanizmi EU na področju civilne zaščite, sklep o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje ter strukture, oblikovane v okviru skupne varnostne in obrambne politike. Države za pomoč zaprosijo preko svojih političnih organov, usklajevanje pa poteka v Svetu. Tekom celotnega postopka imata osredno vlogo Center za usklajevanje nujnega odziva in ureditve EU za politično odzivanje na krize. V določenih kriznih situacijah se lahko uveljavlja tudi kakšen drug mehanizem, kot je denimo klavzula o medsebojni obrambi kot del skupne varnostne in obrambne politike, na bolj globalni ravni pa 5. člen Severnoatlantske pogodbe. Oba člena se lahko uporabita v primeru oboroženega napada na državo članico oz. državo pogodbenico. Glede na mehanizme, ki obstajajo poleg solidarnostne klavzule, se na prvi pogled morda zdi, da je določba 222. člena PDEU nepotrebna, vendar ob podrobnejši analizi vidimo, da bo solidarnostna klavzula ob morebitnem uveljavljanju pokrivala zelo velik spekter kriznih situacij in v praksi nudila ustreznejše in koristne rešitve. Države članice imajo v primeru nastanka krizne situacije prosto izbiro glede poti, po kateri bodo reševale nastalo krizo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.
Ključne besede:solidarnostna klavzula, vojaška pomoč, Evropska unija, pravo Evropske unije, solidarnost
Leto izida:2016
Založnik:[M. Mokotar]
Izvor:Maribor
UDK:341.3(043.2)
COBISS_ID:5343019 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:668
Število prenosov:81
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE USE OF THE SOLIDARITY CLAUSE WHEN PROVIDING MILITARY ASSISTANCE TO A FELLOW MEMBER STATE OF THE EU
Opis:This diploma thesis deals with the solidarity clause, introduced by Artice 222 of the Treaty on the Functioning of the European Union, and military assistance as one of the possible ways in which a member state of the European Union can fulfill its solidarity obligation towards a fellow member state. The solidarity clause is a novelty, which was brought by the Lisbon Treaty and can be activated by a member state in case of a terrorist attack, a natural disaster or a man-made disaster on its territory. In this case help is provided on the EU and the national level. Military assistance can be provided in the form of funds, military training, military equipment or leadership, when a state uses its miliaty assets to cope with the crisis. In addition to assistance that is provided by individual member states, all existing mechanisms of the European Union are activated as well – EU Internal Security Strategy, EU Civil Protection Mechanism, the decision on serious cross-border threats to health, and structures within the Common Security and Defence Policy. Assistance is provided at the request of the state's political authorities, while member states coordinate between themselves in the Council. Throughout the entire procedure Emergency Response Coordination Centre and the integrated political crisis response arrangements have the leading role. In some crisis situations certain other mechanisms can be activated as well, for example the mutual defence clause, which is a part of the Common Security and Defence Policy, and, on more of a global level, Article 5 of the North Atlantic Treaty. Both can be used in case of an armed aggresion against a EU or NATO member state. Considering the mechanisms that can be used instead of the solidarity clause, the provision of the Article 222 of the TFEU might seem unnecessary. However, upon an more elaborated analysis it can be concluded that the possible activation on the solidarity clause might cover a wider spectrum of crisis situations and therefore, in practice, provide more adequate and useful solutions. When faced with a crisis, member states can freely choose how to cope with the situations, both on the EU and the national level.
Ključne besede:solidarity clause, military assistance, the European Union, EU Law, solidarity


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici