| Naslov: | Analiza aminov na jeklu |
|---|
| Avtorji: | ID Grah, Natalija (Avtor)
ID Finšgar, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... 
ID Fuchs Godec, Regina (Komentor) |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Grah_Natalija_2016.pdf (3,66 MB)
MD5: E4A4F6B546A4E46C34246546861C65F7
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
|
|---|
| Opis: | V magistrskem delu smo preučevali učinkovitost inhibicije osmih izbranih aminov, in sicer 2-etil-heksil-amina, anilina, benzilamina, butilamina, etilamina, izopropilamina, oktilamina in trietanolamina kot potencialne korozijske inhibitorje. Poskuse smo izvedli na nizko legiranem jeklu C15, pri čemer smo korozijski inhibitor dodajali v raztopino korozivnega medija. Potopitvene preskuse smo izvedli pri dveh temperaturah: sobni (25 °C) in pri 70 °C. Z elektrokemijskimi meritvami smo nadaljevali le pri sobni temperaturi. Za najučinkovitejše molekule smo izvedli še meritve s 3D-profilometrom, meritve omočitvenega kota in FTIR-analizo.
Kot korozivni medij smo izbrali 3-odstotno raztopino NaCl. Amine smo dodajali v dveh različnih utežnih deležih, prvi (nižji) je bil 0,1 % in drugi (večji) 1,0 %. Za izboljšanje inhibicije smo preskusili tudi, kakšen učinek ima na korozijo dodatek jodidnih ionov. V ta namen smo korozivnemu mediju z in brez korozijskega inhibitorja dodali KI. Tudi pri tem smo uporabili dva različna utežna deleža dodatka KI – 0,5 in 1,0 %. Vse vzorce smo pripravljenim raztopinam pustili izpostavljene 72 ur.
Nadalje so uporabili različne elektrokemijske metode: kronopotenciometrične meritve, meritve polarizacijske upornosti in potenciodinamske meritve. Prvi dve metodi sta potekali 10 ur, medtem ko smo potenciodinamske meritve izvedli po 10 urah, pri sobni temperaturi, z obema koncentracijama aminov in 0,5-odstotnim dodatkom KI.
Na podlagi rezultatov potopitvenih preskusov smo določili učinkovitost inhibicije, korozijsko hitrost in sinergistični parameter. Ugotovili smo, da na učinkovitost posameznega amina vpliva koncentracija, temperatura in v manjši meri tudi dodatek KI. Najvišjo učinkovitost inhibicije (61,57 %) smo dosegli z dodatkom 1,0 % izopropilamina pri 70 °C. S pomočjo potenciodinamskih krivulj smo ugotovili, da pri višji koncentraciji aminov (1,0 %) prevladuje mešani tip korozijskih inhibitorjev. Z rezultati površinske analize smo na koncu dobili podatke o razliki med vzorcem v neinhibirani raztopini in vzorcem v inhibirani raztopini, s čimer potrjujemo adsorpcijo aminov na površino jekla C15. |
|---|
| Ključne besede: | amini, elektrokemija, površinska analiza, korozijski inhibitorji |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [N. Grah] |
|---|
| Leto izida: | 2016 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-61893 |
|---|
| UDK: | 544.6:620.193.47(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 20348950 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:JYX7YVZA |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 16.09.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 1539 |
|---|
| Število prenosov: | 101 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | KTFMB - FKKT
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
