| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Comparative Analysis of the Subjective Picture of the Holocaust presented in John Boyne's The Boy with the Striped Pyjamas with the Objective Approach in Hannah Arendt's Eichmann in Jerusalem: The Banality of Evil
Avtorji:ID Žnuderl, Aleksandra (Avtor)
ID Kennedy, Victor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Znuderl_Aleksandra_2016.pdf (971,26 KB)
MD5: A22069FE8C3E845EEE6B20BD10629AAC
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:The aim of my research is to compare two literary representations of the Holocaust during the Second World War, one for children and one for adults. I focused on Hannah Arendt's work Eichmann in Jerusalem, and John Boyne's novel The Boy in the Striped Pyjamas. As far as the topic is concerned, the Holocaust is their common ground, but the perspective from which the works are narrated is diverse. Arendt, on one hand, decided to report on Eichmann's trial as an objective reporter, while Boyne portrays the Holocaust from a child's perspective. Arendt proves her objectivity with truthfulness and factuality, by using testimony from the trial, citations and actual dates. Fearing that the reader could misunderstand her message–and because of Eichmann's incapability of thinking and speech, his inept compound of clichés, stock phrases and officialise–she comments on it herself and joins the story. She invites the reader to become part of the story, to judge and to evaluate it. With her commentaries of the omniscient narrator, who views the action from all standpoints, she incessantly guides him so that her story cannot be given a different meaning from the one she presents. Her language is complex and sometimes difficult to understand. The choice of stylistic devices demands an experienced reader, since there are numerous facts, people and events, but also her comments, being very direct, are difficult to follow. Her complex, abstract thinking, citations, use of foreign words, clichés, allusions and intricate metaphoric language reveal the reality of the Holocaust, but with her hidden subjective commenting, which creates irony. In contrast to Arendt, Boyne's naïve narrator introduces the Holocaust through a child's perspective, who is, because of his incomprehension of facts, ignorant of the truth. The truth is hidden from him because of his age and circumstances around him. To protect the young reader against the cruel truth of Auschwitz and the fact that this story is fiction, the author uses the naïve interpreter to present the Holocaust; this serves as a basis for hiding, using, for example, ellipses because of unspoken insults, misconceived or incorrectly pronounced words. The protagonist's spontaneous, naïve thinking and his vivid imagination appear in the simplicity of his language: in concrete nouns, which are mostly pre- or post-modified, with a vivid palette of imageries, onomatopoeia, simple sentence structure, full of questions and question tags. Simple, logical and clear metaphorical language is a demonstration of an authentic child's emotions, which the reader utterly trusts. With the revelation of his personality, presentation of his inner emotions and with the simplicity and vividness of the language, the reader draws near to the main character and identifies with him. Bruno is seduced by his will to explore the new vicinity and his friend's love. Because of his ignorance and childish naïveté on one hand and the cruel truth on the other side, his story ends. Although the protagonist's death is not even mentioned, the reader is indirectly exposed to the cruel closure of the novel.
Ključne besede:Holocaust literature, Hannah Arendt, Eichmann in Jerusalem, John Boyne, The Boy in the Striped Pyjamas, objective approach, subjective approach
Kraj izida:Maribor
Založnik:[A. Žnuderl]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-61017 Novo okno
UDK:82.09-3:341.485(=411.16)(043.2)
COBISS.SI-ID:22649352 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:VGICBYHU
Datum objave v DKUM:05.10.2016
Število ogledov:1555
Število prenosov:163
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Primerjalna analiza subjektivnega pogleda na holokavst v romanu Johna Boyna Deček v črtasti pižami z objektivnim pristopom v delu Hannah Arendt Eichmann v Jeruzalemu: Banalnost zla
Opis:Namen naloge je primerjava dveh literarnih upodobitev holokavsta v drugi svetovni vojni, ene za otroke in druge za odrasle. Osredotočila sem se na deli Eichmann v Jeruzalemu avtorice Hannah Arendt in na roman Deček v črtasti pižami pisatelja Johna Boyna, ki ju tematika holokavsta sicer povezuje, njun pogled nanjo pa je zelo različen. Hannah Arendt kot lojalna poročevalka poroča s sojenja Eichmannu, medtem ko Boyne holokavst predstavi skozi otroške oči. Arendtova svojo objektivnost dokazuje z navajanjem resničnih, preverljivih dogodkov, tako da navaja konkretna pričevanja ljudi s sojenja, vpleta njihove citate in se poslužuje dejanskih datumov. Zaradi strahu, da bi bralec zgrešil bistvo posredovanega, predvsem pa zaradi Eichmannove nezmožnosti razmišljanja in govora, njegovih sestavljenk klišejev, stalnih besednih zvez in uradniškega jezika komentira predstavljeno in se aktivno vključuje v zgodbo. Bralca vabi, da postane del zgodbe, da presoja in ocenjuje. S svojimi komentarji vsevedne pripovedovalke, ki preži z vseh zornih kotov, bralca nenehno vodi, da si ne bi njene zgodbe osmislil drugače, kot jo je predstavila ona. Njen jezik je mestoma težko razumljiv in kompleksen. Izbira stilističnih sredstev zahteva izkušenega bralca, saj je delu zaradi veliko podatkov, oseb in dogodkov, obenem pa komentarjev, ki usmerjajo, včasih težko slediti. Njeno zapleteno, abstraktno razmišljanje, številni citati, izrazi v tujih jezikih, klišeji, aluzije in zapletena metaforika odstirajo resničnost holokavsta, vendar s pritajenim subjektivnim komentiranjem, ki prehaja v ironijo. V nasprotju z Arendtovo Boynov naivni pripovedovalec predstavi holokavst skozi perspektivo otroka, čigar subjektivna slika se izrisuje zaradi nerazumevanja dejstev, nepoznavanja resnice; le-ta mu je namreč zaradi mladosti, pa tudi okoliščin, skrita. Da bi zaščitil mladega bralca pred kruto realnostjo Auschwitza, obenem pa zaradi dejstva, da je roman fikcija, avtor za dejansko stanje predstavitve holokavsta uporabi naivnega interpreta. Le-ta mu služi kot orodje za skrivanje, uporabo elips zaradi neizrečenih žaljivk, nerazumljenih in napačno izrečenih besed. Spontano, naivno razmišljanje glavnega junaka in njegova bujna domišljija se kažeta v nezapletenosti jezika: v rabi konkretnih samostalnikov s skoraj nujnimi pridevniki ali pridevniškimi in samostalniškimi besednimi zvezami, z živopisano paleto prispodob, v rabi onomatopoije, nekompleksni stavčni strukturi, polni vprašanj in pristavkov. Preprosta, smiselna in razumljiva metaforika je prikaz pristnega otroškega čustvovanja, ki mu bralec popolnoma zaupa. Z razkrivanjem osebnosti, notranjega doživljanja in s preprostostjo ter živostjo jezika se bralec približa glavnemu liku in se z njim poistoveti. Želja po raziskovanju novega okolja in prijateljska ljubezen Bruna zavedeta. Zaradi nevednosti in otroške naivnosti na eni strani in krute resnice na drugi se njegova zgodba konča. Bralec je, ne da bi bila smrt glavnega junaka sploh omenjena, posredno postavljen pred krut zaključek romana.
Ključne besede:literatura holokavsta, Hannah Arendt, Eichmann v Jeruzalemu, John Boyne, Deček v črtasti pižami, objektivni pristop, subjektivni pristop


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici