| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Avtorji:Schnabl, Bojan-Ilija (Avtor)
Klemenčič, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DOK_Schnabl_Bojan-Ilija_2016.pdf (10,02 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede:Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Leto izida:2016
Založnik:B.-I. Schnabl
Izvor:Maribor
UDK:94(436.5)"18"(043.3)
COBISS_ID:22464264 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:OIYHJFU6
Število ogledov:888
Število prenosov:188
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:Die Kärntner Landesverfassung von 1849 sowie ihre Wurzeln und Auswirkungen
Opis:Die Dissertation über die Kärntner Landesverfassung von 1849 sowie ihre Wurzeln und Auswirkungen ist ein grundlegendes Werk der Geschichtsschreibung, das auf der Erforschung und Analyse historischer Quellen, innovativen interdisziplinären Ansätzen und der Feldforschung beruht. Zahlreiche Aspekte der regionalen Verfassungs- und Rechtsgeschichte sowie der politischen, sozialen und Sprachgeschichte werden darin behandelt. Die Dissertation vereint wissenschaftliche Methoden und Ansätze verschiedener historiographischer und Wissenschaftsschulen, so u.a. der österreichischen Verfassungsgeschichte und der neueren politischen Geschichtsschreibung in Slowenien und reiht sich so methodisch in den europäischen interkulturellen Wissenschaftsdiskurs ein. Ziel ist es darzustellen, dass die Landesverfassung von 1849 rechtshistorisch und wissenschaftstheoretisch relevant ist, obwohl sie bis dato kaum rezipiert wurde und weder in Österreich noch in Slowenien relevant in der rechtshistorischen und politischen Geschichtsschreibung berücksichtigt wurde. Ziel ist es auch darzustellen, dass sie formell in Kraft trat und zumindest teilweise umgesetzt wurde, obwohl gewiss nicht in weiten Teilen, dass sie auch verfassungsrechtliche Auswirkungen hatte und dass sie im Rechts- und Gesellschaftssystem der habsburgischen Kronländer verankert war. Ziel ist es auch, gewisse sehr konkrete Auswirkungen für das Land Kärnten darzustellen (z.B. zweisprachige Landesgesetzblätter von 1850 bis 1859, amtliche zweisprachige Ortsverzeichnisse für das ganze Land sowie gesellschaftpolitische Auswirkungen etwa bei der Gründung der Hermagoras) sowie dass sie bis heute relevant ist für die Geschichte bzw. die Geschichtsschreibung Österreichs und Kärntens sowie der Kärntner Slowenen und der Slowenen in der Habsburgermonarchie ist. Die Edition der historischen Ortsverzeichnisse stellt die umfassendste Quelle der regionalen slowenischen Endonyme sowie eine empirische und rechtshistorische Darstellung der Sprachsituation im Land ab der Mitte des 19. Jahrhunderts dar. Die Prosopographie zahlreicher Akteure überwindet die traditionellen sich ausschließenden ethnischen Kategorien und ermöglicht neue Erkenntnisse über die gesellschaftlichen Verhältnisse jener Zeit. Zahlreich sind die Biographien jener Akteure, die entweder mit Erkenntnissen aus der „slowenischen“ Perspektive bereichert sind und/oder erstmals diese in ihrem historischen und staatsrechtlichem Kontext einem slowenischen Publikum präsentiert werden. Die umfassenden Untersuchungen zur Terminologie der Geschichtsschreibung tragen zum interkulturellen Wissenschaftsdiskurs bei, da sie wesentlich zur Überwindung von kognitiven Dissonanzen auch in der Wissenschaft beitragen. Aspekte der Älteren Geschichte dienen als konzeptueller staats- und rechtshistorischer Rahmen, da sie Aspekte der historischen und rechtlichen Kontinuität darstellen und relevant für die Einbettung der Kärntner Landesverfassung in ihrem historischen Kontext sind. Die Darstellung von Begriffen der politischen Geschichte und Entitäten im weiteren geographischen Raum tragen zum Verständnis ihrer staatsrechtlichen Funktion auch im Lichte der nachfolgenden Verfassungsentwicklungen bei. Die detaillierte Darstellung der cisleithanischen Staats- und der Kärntner Landesverfassungen sowie der Wahlordnungen aus habsburgischer Zeit stellen bis dato die erste umfassende monographische Darstellung der Verfassungsgeschichte in habsburgischer Zeit in slowenischer Sprache dar. Die Edition slowenischsprachiger Verfassungsdokumente aus der frühkonstitutionellen Periode vereint erstmals alle relevanten Verfassungstexte der österreichischen Reichshälfte und spiegelt eine genuine wissenschaftliche Forschungsarbeit, die weiterführende Forschungen zur Verfassungsgeschichte in den anderen „slowenischen“ Ländern bzw. Ländern mit autochthonen slowenischen Bevölkerungsteilen ermöglicht.
Ključne besede:Verfassung, Verfassungsgeschichte, Geschichtsschreibung, kognitive Dissonanzen, Kärnten, Österreich, Kärntner Slowenen, Wahlrecht, Landessprache, Johann Nepomuk Schloissnigg, Edlinger, Goldene Bulle 1356, Ideologie des slowenischen Erzherzogtums Kärnten, Innerösterreich, Illyrische Provinzen, Königreich Illyrien, Franz Xaver Luschin, Jakob Peregrin Paulitsch, Franz Zimmermann, Franz Xaver Kuttnar, Revolution 1848, Pillersdorfsche Verfassung, Kremsierer Entwurf, Oktroyierte Märzverfassung, Silvesterpatent, Kärntner Landesverfassung, Landesstatut, Wiener Schriftsprachenabkommen, Reichsgesetzblatt, Landesgesetzblatt, Ortsverzeichnis, 1849, 1854, 1860, Landesorganisierungskommission, Oktoberdiplom, Februarpatent, Österreichisch-Ungarischer Ausgleich, Dezemberverfassung, 1867, Ivan Žolger, Krain, Steiermark, Görz, Gradisca, Triest.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici