| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Zaslišanje otrok pred sodiščem v družinskopravnih zadevah
Avtorji:Žavcer, Barbara (Avtor)
Kraljić, Suzana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Zavcer_Barbara_2016.pdf (2,08 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo (m2)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:V magistrski nalogi obravnavamo zaslišanje otrok v družinskopravnih zadevah. Situacije, ki privedejo do zaslišanja otrok pred sodiščem, so sicer različne, vsem pa je na takšen ali drugačen način skupno, da je povod največkrat razhod partnerjev oziroma težave v odnosu. Pogosto tako prihaja do razpada družine in do potrebe po novi ureditvi življenja družinskih članov. Pravica do zaslišanja je temeljna človekova pravica, ki posamezniku zagotavlja položaj subjekta, in mu posledično zagotavlja varovanje osebnega dostojanstva. Dandanes imajo tudi otroci človekove pravice. Določene pa pri tem veljajo samo ali pa še posebej za njih. S pravico do zaslišanja se otrokom uresničuje ena od participativnih pravic, to je pravica otroka do glasu. Gre za pravico otroka, da pove svoje mnenje v vseh zadevah v zvezi z njim. S spoštovanjem te pravice se otroka obravnava kot enakopravnega in sposobnega za izražanje svojega mnenja, hkrati pa obvezuje odrasle, da otroka poslušajo in njegovo mnenje upoštevajo skladno z njegovo starostjo in zrelostjo. Pomemben mejnik, ki je omogočil in dal otrokom večjo pravico do udeležbe v postopku, je ta, da se na otroka več ne gleda kot na objekt, temveč kot na subjekt. Otrok je torej enakopravna oseba v postopku in kompetentna, da izraža svoje mišljenje v vseh zadevah, ki se jih tičejo. Eden težjih izzivov, s katerim se srečujemo pri obravnavi tematike, je sposobnost otroka. Poraja se vprašanje, kdaj je otrok dejansko sposoben izoblikovati svoje lastno mnenje, nadalje pa ali in kdaj, je otrok sploh zmožen sprejemati racionalne odločitve. Torej, ali in kdaj je otrok sploh zmožen biti udeleženec postopka in na drugi strani, kakšno težo pripisati njegovim mnenjem in izraženi volji, pri sprejemanju končne odločitve. Kljub pomanjkanju zadostne sposobnosti sprejemati racionalne odločitve imajo otroci svoje mnenje, občutja, želje, ki bi jih odrasli morali vzeti v obzir, preden sprejmejo odločitve, ki se tičejo otrok in njihove prihodnosti. Zraven pravice otroka da izrazi svoje mnenje, po možnosti na neposreden način, pa je tekom celotne naloge govora tudi o koristih otroka. Zahteva več mednarodnih dokumentov in zakonov je namreč, da mora biti glavno vodilo organov in drugih oseb, ki nastopajo v postopku, korist otroka. Gre za eno najpomembnejših načel družinskega prava. Že KOP v svojem 3. členu določa, da mora biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi, da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, glavno vodilo otrokove koristi. Korist otroka se ugotavlja za vsakega otroka posamično v različnih življenjskih okoliščinah in starostnih obdobjih. Poleg mednarodnih dokumentov, ki se v skladu z 8. členom Ustave neposredno uporabljajo, pa pravico otroka do zaslišanja, torej pravico otroka, da pove svoje mnenje vsebujeta predvsem ZPP in ZZZDR. Tako ZPP zaščito otrokovih koristi uresničuje s procesno sposobnostjo petnajstletnika, katere podlaga je 1. odstavek 409. člena ZPP. Takšnemu otroku je priznana popolna procesna sposobnost, in sicer ob kumulativnem izpolnjevanju pogoja starosti in pogoja razumevanja posledic svojih dejanj. V primeru, da je otrok mlajši od petnajst let, pa je potrebno ugotoviti, ali je dovolj zrel, da razume pomen postopka in posledice odločitve. Pravico otroka, da izrazi svoje mnenje pa nadalje vsebuje prvi odstavek 410. člena, ki določa, da mora sodišče kadar odloča o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s starši in drugimi osebami, otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Tudi ZZZDR določa podobno. In sicer v drugem odstavku 64. člena, drugem odstavku 78. člena in tretjem odstavku 105. člena izrecno določa, da mora sodišče, ki odloča o varstvu in vzgoji otroka, upoštevati mnenje otroka, če je ta sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
Ključne besede:otrok, pravdna in procesna sposobnost otroka, postopki v družinskopravnih razmerjih, 12. člen KOP, neposredno in posredno zaslišanje otroka, pravica otroka izraziti mnenje, zastopanje otroka, mediacija.
Leto izida:2016
Založnik:[B. Žavcer]
Izvor:Maribor
UDK:347.61/.64:347.939(043.2)
COBISS_ID:5165099 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:1VH77KF2
Število ogledov:871
Število prenosov:154
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Children`s hearing in family law cases
Opis:The Master thesis deals with hearings of children in family law cases. Situations that lead to such hearings of the child before the court, are indeed different, but what they all have in common is that what leads to them is the separation of partners or problems in the relationship. Often this leads to a breaking of the family and the need for new living arrangements of family members. The right to a hearing is a fundamental human right, gives an individual the position of a subject, and it consequently ensures the protection of human dignity. Nowadays children also have human rights. Some of them are written specifically for children. With the right to a hearing, the children are given one of the participatory rights: the right to be heard. It is the right of the child to be heard in all matters concerning him. With respect to these rights, the child is treated as an equal and is able to express its opinion, while at the same time obliges adults to listen to children and take their opinion into account in accordance with the child’s age and maturity. An important milestone, that allowed to give children a greater right to participate in the process, is that the child is no longer seen as an object but as a subject. The child is thus an equal party in the proceedings and competent to express opinions in all matters that concern it. One of the most difficult challenges we are facing in dealing with this issue, is the ability of the child. The question that arises is when is a child actually capable of forming its own opinion, and further, whether and when the child is at all able to make rational decisions. Therefore, on the one hand, whether and when the child is at all able to be a participant in the process, and on the other hand, what weight can be attributed to its opinion and expressed will in the final decision. Despite the lack of sufficient capacity to make rational decisions, children have their views, feelings, and desires, that adults need to take into consideration before decisions that affect children and their future are made. Next to the right of the child to express its opinion, possibly in a direct way, the thesis also discusses the benefits of the child. The request of several international documents and laws, is that the main guidance of the authorities and other persons who appear in the proceedings, should be the child's interests. This is one of the most important principles of family law. Already, the The Convention on the Rights of the Childin its article 3, states that in all actions concerning children, whether undertaken by public or private social welfare institutions, courts of law, administrative authorities, or legislative bodies, the primary consideration should be the child's interests. Interests of the child should be determined for each child individually in different life circumstances and ages. In addition to international documents which, in accordance with article 8 of the Constitution directly apply the child's right to be heard, the child's right to voice its opinion is contained primarily in Civil Procedure Act and Marriage and Family Relations Act. Thus, Civil Procedure Act protects the interests of the child with the capacity to exercise its will at the age of fifteen, based on the first paragraph of article 409 of Civil Procedure Act. Such a child is granted full procedual capacity, that is subject to the cumulative fulfilment of the age requirement and on the condition of understanding the consequences of its actions. In the event that a child is under the age of fifteen, it is necessary to determine whether it is mature enough to understand the importance of the processes and consequences of the decisions being made. The child's right to express its opinion is further included in the first paragraph of article 410.
Ključne besede:children, civil and procedural capacity of a child, the procedures in family relations, Article 12 of The Convention on the Rights of the Child, direct and indirect hearings of the child, the child's right to express an opinion, representation of the child, mediation.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici