| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Humor v pridigah Janeza Svetokriškega
Avtorji:ID Krajnc, Petra (Avtor)
ID Bošnjak, Blanka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Krajnc_Petra_2016.pdf (934,64 KB)
MD5: 68A837CCD01DD9EFC280B20E489730C8
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Avtorica predstavi v diplomskem delu osebnost in pridigarsko dejavnost Janeza Svetokriškega, najimenitnejšega slovenskega baročnega pridigarja, podrobneje pa preuči humor v njegovih pridigah. Kapucinski pridigar iz Svetega Križa je Slovencem v letih 1691–1707 zapustil pet obsežnih knjig pridižnih vzorcev z latinskim naslovom Sacrum promptuarium. V svoje pridige je zavestno vnašal pripovedne elemente in humor, s tem pa je presegel meje zgolj cerkvenega govorništva in naredil pomemben slovstveni napredek v slovenski literarni zgodovini. V nalogi so podani dejavniki, ki so vzrok za to, da je Janez Svetokriški pod okriljem tako neobičajnega mesta in vsebine tolikokrat zavzel humorno držo. V nadaljevanju so predstavljene tipične človeške značajske lastnosti kot vir humorja (iz 36 zgodb oz. primerov humornega pripovedovanja), podobnosti človeka z živalskimi lastnostmi kot vir smeha (11 zgodb) in smešne lastnosti oseb različnih poklicev oz. poklicna komika (osem različnih poklicev). Svetokriški je humor pogosto uporabljal kot sredstvo svojega sporočanja in je ena izmed glavnih značilnosti njegovih pridig. Humor mu je predstavljal orodje, s katerim se je lahko najbolj približal svojim poslušalcem vseh stanov. Pridigarjeva gorečnost in živahen temperament, prepleten s humorjem, sta najbolj prišla do izraza v pripovednih eksemplih. V njegovih pridižnih besedilih je teorija humorja povezana predvsem z značajsko komiko – opozarjal je zlasti na posamezne človeške značajske napake in slabosti. Svetokriški največkrat zavzame ironično držo, ponekod prehaja tudi v območje satire. Vendar pridigarjeva kritika ni ostra, cinična ali žaljiva, ampak blaga in odpuščajoča.
Ključne besede:Janez Svetokriški, pridigar, pridiga, Sacrum promptuarium, humor, baročna književnost
Leto izida:2016
Založnik:[P. Krajnc]
Izvor:Maribor
PID:20.500.12556/DKUM-59390 Novo okno
UDK:821.163.6(042)Svetokriški(043.2)
COBISS.SI-ID:22378760 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:XRRRMZID
Datum objave v DKUM:27.07.2016
Število ogledov:3059
Število prenosov:212
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Humour in Janez Svetokriški’s sermons
Opis:The author of the thesis presents the personality and the preaching activity of Janez Svetokriški (Ioannes Baptista à Sancta Cruce Vippacensi), the most distinguished Slovene baroque preacher as well as a detailed study of the use of humour in his sermons. In the period from 1691–1707, the Capuchin preacher from Sveti Križ published five extensive volumes of sermons under the Latin title Sacrum promptuarium. His sermons intentionally included narrative elements as well as elements of humour. Thus he surpassed the limits of solely liturgical elocution and contributed to a significant grammatical progress in the history of Slovene literature. The thesis presents the factors which led to Janez Svetokriški including humour in such an unusual form and contents. This is followed by a detailed analysis of typical human character traits that are used as the source of humour (in 36 stories or examples of humorous narrating), similarities of human and animal characteristics as the source of amusement (11 stories) and humorous characteristics of people of different occupations, which is also called occupational comedy (8 different occupations). Svetokriški often used humour as a means of communication, which is thus one of the main characteristics of his sermons. Humour enabled him to approach all his listeners of different classes in the most effective way. The preacher's fanaticism and lively temperament intertwined with humour are most evident in his narrative examples. In his sermon texts, the theory of humour is mainly linked to the comedy of character – he especially stressed individual human character flaws and weaknesses. In the majority of his sermons Svetokriški uses irony and even at times traverses into the area of satire. Nevertheless, the preacher's criticism is not sharp, cynical or insulting but on the contrary, mild and forgiving.
Ključne besede:Janez Svetokriški, preacher, sermon, Sacrum promptuarium, humour, baroque literature


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici