Naslov: | Analiza zaposlovanja mladih brezposelnih v Sloveniji in Avstriji |
---|
Avtorji: | ID Oprčkal, Barbara (Avtor) ID Lebe, Sonja Sibila (Mentor) Več o mentorju... ID Kavkler, Alenka (Komentor) |
Datoteke: | MAG_Oprckal_Barbara_2016.pdf (2,03 MB) MD5: AFB4C6BADB2A59035754E1C0CDFC28E3
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo |
---|
Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
---|
Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
---|
Opis: | Dlje trajajoča gospodarska kriza zadnjih let je sodobni trg dela še dodatno oslabila. Manjše zaposlitvene možnosti, slaba ekonomska situacija in spremenjeni trg dela so imeli močan vpliv na brezposelnost povsod po svetu. Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela je povzročilo, da so nastale skupine brezposelnih oseb, ki so za delodajalce za zaposlovanje manj zanimive. Brezposelnost med mladimi se je zelo povečala, tako da je le-ta postala globalni problem. Z njo se ukvarjajo številne države, nekatere bolj in nekatere manj uspešno.
V prvem delu magistrske naloge smo opredelili ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Slednje se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, kar je imelo za posledico povečano brezposelnost. Opredelili smo brezposelnost in predstavili kritične skupine brezposelnih oseb, kjer smo poudarek usmerili na mlade brezposelne, ki so osrednja tema magistrske naloge.
V nadaljevanju smo predstavili značilnosti mladih na trgu dela, ki jih v veliki meri opredeljuje mladost in z njo povezano pomanjkanje delovnih izkušenj. Hitro se znajdejo v začaranem krogu, saj jim po eni strani delovnih izkušenj primanjkuje, po drugi strani pa nimajo možnosti, da bi si jih pridobili. Vendar pa je dovzetnost za spremembe, inovativnost in novejše znanje na sodobnem fleksibilnem trgu dela njihova konkurenčna prednost pred ostalimi iskalci zaposlitve.
Problematično skupino mladih na trgu dela predstavljajo osipniki, saj so šolanje zapustili, preden so zaključili srednješolsko izobrazbo in dolgotrajno brezposelni mladi, ki so zaradi samega stanja na zahtevnem trgu dela še v slabšem položaju. V empiričnem delu smo analizirali razlike med spoloma v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih v Sloveniji in Avstriji. Tako v Sloveniji kot Avstriji statistično značilnih razlik v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih med spoloma nismo ugotovili. Problematična pa ostaja stopnja brezposelnosti nižje izobraženih mladih, ki je v Sloveniji statistično značilno višja kot v Avstriji. Analiza podatkov med državama pa ni pokazala statistično značilnih razlik v stopnji zaposlenosti mladih s terciarno izobrazbo. Neizkoriščen potencial mladih prinaša ekonomski problem neizkoriščenih dragocenih virov. Socialne posledice, ki jih prinaša brezposelnost, pa mladega iskalca zaposlitve lahko dolgoročno zaznamujejo.
Izobraževalni sistem ima velik vpliv na zaposlovanje mladih, zaposljivost mladih po zaključenem izobraževanju pa je pomemben produkt izobraževalnega sistema. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je glavni akter na trgu dela, kot tudi glavni izvajalec aktivne politike zaposlovanja. Ker so mladi ena izmed bolj izpostavljenih skupin na trgu dela, je reševanju njihove brezposelnosti namenjenih več ukrepov zaposlovanja. Jamstvo za mlade, kot program za reševanje brezposelnosti mladih v državah članicah EU, stremi k izboljševanju položaja mladih na trgu dela in predstavlja ukrepe, ki izboljšujejo zaposljivost mladih na trgu dela. Prav tako je program naravnan k uresničevanju ciljev desetletne strategije Evropa 2020, ki je namenjena premagovanju krize in okrevanju gospodarstva v EU.
Avstrija se z brezposelnostjo mladih spopada bistveno bolj uspešno kot Slovenija. V empiričnem delu smo ugotovili, da je bila stopnja brezposelnosti mladih po gospodarski krizi v Sloveniji skoraj za polovico višja kot v Avstriji. Prav tako je tudi zaposlenost mladih v enakem obdobju v Sloveniji skoraj polovico nižja. Za Slovenijo je značilno podaljšano izobraževanje, kar pomeni kasnejši vstop mladih na trg dela. Prav tako podaljševanje izobraževanja mladih povzroča dodatne stroške za državo. Da visokošolska izobrazba ni več garancija za zaposlitev, kaže tudi visoka brezposelnost mladih v tej skupini, ki je v Sloveniji bistveno višja kot v Avstriji. |
---|
Ključne besede: | trg dela, brezposelnost, brezposelnost mladih, izobraževalni sistem, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost mladih v Sloveniji, brezposelnost mladih v Avstriji |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [B. Oprčkal] |
---|
Leto izida: | 2016 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-58511 |
---|
UDK: | 331.5 |
---|
COBISS.SI-ID: | 12482076 |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:YVJLOXLZ |
---|
Datum objave v DKUM: | 12.09.2016 |
---|
Število ogledov: | 2829 |
---|
Število prenosov: | 712 |
---|
Metapodatki: | |
---|
Področja: | EPF
|
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: | |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |