| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Vloga polimorfizma v genu GABRG2 in insercije citozina v genu SEZ6 ter kliničnih dejavnikov pri nastanku vročinskih krčev
Avtorji:Gradišnik, Peter (Avtor)
Marčun Varda, Nataša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Kokalj Vokač, Nadja (Komentor)
Datoteke:.pdf DOK_Gradisnik_Peter_2016.pdf (2,45 MB)
MD5: 899A6C9D146A949048AAACDF8FFCA597
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Opis:NAMEN. Vročinski krči so najpogostejša konvulzivna motnja v otroštvu. Na njihov nastanek vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Kandidatne gene predstavljajo predvsem geni, ki kodirajo sestavo enot napetostno-odvisnih ionskih kanalčkov, receptorjev v centralnem živčevju ter geni, ki vplivajo na medsebojno prepoznavo živčnih celic in njihovo povezovanje. Naš namen je bil, prispevati drobec informacije k raziskavam tako na kliničnem kot na genetskem področju. Na slednjem smo se posvetili raziskavi vloge genov SEZ6 in GABRG2, ki bi bila lahko, glede na rezultate predhodnih študij, vpletena v nastanek vročinskih krčev, pa tudi kasnejše epilepsije. METODE. V prospektivno študijo smo vključili 179 otrok, obravnavanih na Kliniki za pediatrijo Maribor zaradi prve epizode vročinskih krčev. Iz obstoječe medicinske dokumentacije in kasnejšim dopolnjevanjem anamneze smo pridobili podatke o kliničnih parametrih. EEG posnetke smo opravili pri bolnikih brez povišane temperature 2 do 3 tedne po napadu. Paciente smo klinično sledili 2,1 do 9,2 let, v povprečju 6,6 let. Ob tem nas je zanimalo število ponovitev vročinskih krčev in morebiten prehod v epilepsijo. Iz vzorcev njihove krvi in iz vzorcev krvi 200 zdravih odraslih preiskovancev kontrolne skupine smo izolirali genomsko DNA ter ugotavljali prisotnost polimorfizma rs209354 v genu GABRG2 in polimorfizma rs11450637 (insercije citozina) v genu SEZ6 z metodo polimerazne verižne reakcije, agarozne gelske in kapilarne elektroforeze. Kategorične spremenljivke smo primerjali s testom hi-kvadrat ali Fischerjevim testom. Za normalno razporejene zvezne spremenljivke smo uporabili Studentov test t, Mann-Whitneyev test U pa smo uporabili, kadar razporeditev ni bila normalna. Za primerne spremenljivke smo uporabili tudi model binarne regresije. REZULTATI. Vročinski krči so se vsaj enkrat ponovili pri 58 (32,5 %) otrok. Pri 32 otrocih (17,9 %) je šlo za le eno ponovitev, večkratne ponovitve je imelo 26 (14,5 %) otrok. Epileptiformne spremembe smo našli pri 30 otrocih (16,8 %). Med njimi je polovica imela primarno generalizirane, polovica pa žariščne spremembe. Do razvoja epilepsije je prišlo pri 12 (6,7 %) otrok. Med 27 bolniki, pri katerih je bil prvi napad klinično žariščen, je 5 otrok (18,5 %) kasneje zbolelo za epilepsijo. Ob hkratni vključitvi klinične žariščnosti in žariščnih epileptiformnih sprememb je do razvoja epilepsije prišlo v polovici primerov. Z višjim tveganjem nastanka epilepsije so povezani tudi nizko povišana temperatura ob prvi epizodi vročinskih krčev, število ponovitev vročinskih krčev in pozitivna družinska anamneza epilepsije. Dejavniki tveganja ponovitev vročinskih krčev so pozitivna družinska anamneza vročinskih krčev, nizka starost ob prvi epizodi, ponovitev napada v roku 24 ur, pa tudi žariščne spremembe v EEG. Z višjo verjetnostjo prve ponovitve nista pomembno povezana klinična žariščnost napada in nizka temperatura ob prvi epizodi, vendar obstaja statistično značilna obratno sorazmerna povezava višine telesne temperature in števila ponovitev. Polimorfizem rs209354 v genu GABRG2 in insercija citozina v genu SEZ6 nista povezana ne z višjo verjetnostjo ponovitev vročinskih krčev, ne z višjim tveganjem kasnejše epilepsije. ZAKLJUČKI. Med rezultati izstopa predvsem podatek, da je elektroencefalografska žariščnost napadov statistično pomemben napovedni dejavnik tako glede verjetnosti ponovitev vročinskih krčev kakor tudi kasnejšega prehoda v epilepsijo, glede prehoda v epilepsijo pa je statistično pomembno napovedna tudi klinična žariščnost. Negativen rezultat genetskega dela kaže, da se delež vpliva posameznih genov h genetski nagnjenosti k vročinskim krčem v različnih populacijah najverjetneje razlikuje.
Ključne besede:vročinski krči, epilepsija, otrok, EEG, genetika, SEZ6, GABRG2
Leto izida:2016
Izvor:Maribor
COBISS_ID:5688895 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:YANWG6X6
Število ogledov:991
Število prenosov:115
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:MF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The role of GABRG2 polymorphysm, SEZ6 gene cytosine insertion, and clinical parameters in febrile seizures
Opis:PURPOSE. Febrile seizures are the most common single seizure disorder in childhood. Both genetic and environmental factors are involved. The candidate genes include genes encoding the composition of the voltage-dependent ionic channel subunits, synaptic receptors in the central nervous system, and genes that affect the mutual recognition of neurons and their interactions. The aim of our study was to contribute some new research information on both clinical and the genetic field. In the latter, we focused on the role of genes SEZ6 and GABRG2, which could be, according to the results of some previous studies, involved in the aetiology of febrile seizures, as well as subsequent epilepsy. METHODS. 179 children, hospitalized at the Department of Paediatrics Maribor for the first episode of febrile convulsions were included in a prospective study. From the existing medical documentation and some later updating of the medical history, we have obtained information about the clinical parameters. EEG recordings were done in afebrile patients 2 to 3 weeks after the attack. The mean duration of follow-up was 6.6 years (range 2.1 to 9.2 years). The frequency of febrile seizure recurrences and the potential transition to epilepsy were observed. The genomic DNA was isolated from the samples of their blood and the blood samples from 200 healthy adult persons, who represented the control group. The presence of polymorphisms rs209354 in the gene GABRG2 and rs11450637 (cytosine insertion) in the gene SEZ6 were determined by the methods of polymerase chain reaction, agarose gel and capillary electrophoresis. Categorical variables were compared by the chi-square- or Fisher's exact test. Student's t-test was used for normally distributed continuous variables and Mann-Whitney U test for those without normal distribution. The binary regression model was used when appropriate. RESULTS. Febrile seizure recurred at least once in 58 (32.5%) children. In 32 children (17.9%) there was only one repetition, 26 (14.5%) children had multiple occurrences. Epileptiform EEG discharges were seen in recordings of 30 (16.8%) children. Among them, a half was primary generalized and a half was focal. Epilepsy developed in 12 (6.7%) of children. Among 27 patients in whom the first febrile seizure attack was clinically focal, 5 children (18.5%) had later epilepsy. With the concurrent inclusion of clinical focality and focal epileptiform discharges, epilepsy developed in half of the cases. Low fever at the time of the first febrile seizure episode, the number of repetitions and a positive family history of epilepsy were also associated with a higher risk of the epilepsy occurrence. The risk factors for the recurrence of febrile convulsions were found to be a positive family history of febrile convulsions, low age at the time of the first episode, a repetition of the attack within 24 hours, as well as the focal changes in the EEG. Clinical focality of the attack and low temperature at the time of the first episode were not associated with a higher probability of the first recurrence. However, a significant inverse correlation between the height of the temperature and the number of the recurrences has been demonstrated. The polymorphism in the gene GABRG2 rs209354 and the cytosine insertion in the SEZ6 gene were not associated with a higher probability of recurrence of febrile convulsions, nor with a higher risk of later epilepsy. CONCLUSIONS. Our most relevant result is statistically significant predictiveness of the EEG focality, in terms of both the likelihood of the recurrence of febrile convulsions and the subsequent transition to epilepsy. In addition, the clinical focality is predictive for later epilepsy. A negative result of the genetic part of the study suggests that the proportion of the influence of individual genes towards the genetic susceptibility to febrile seizures may vary in different populations.
Ključne besede:febrile seizures, epilepsy, child, EEG, genetics, SEZ6, GABRG2


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici