| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)
Avtorji:Baraba, Marijana (Avtor)
Ambrožič-Dolinšek, Jana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Ciringer, Terezija (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Baraba_Marijana_2015.pdf (4,33 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.
Ključne besede:rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija
Leto izida:2015
Založnik:[M. Baraba]
Izvor:Maribor
UDK:582.795:581.4(043.2)
COBISS_ID:21647368 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:IM2C4XQI
Število ogledov:866
Število prenosov:51
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of encapsulation dehydration on morphology, regeneration and acclimatisation of in vitro established Hladnikia pastinacifolia Rchb.
Opis:Hladnikia plastinacifolia Rchb. is a paleoendemic species which in nature inhabits only a small surface of Trnovski gozd plateau which makes it very vulnerable. It is protected in situ and ex situ. Botanical garden in Ljubljana takes care for its ex situ storage, and the Faculty of Natural Sciences and Mathematics of University in Maribor takes care of its in situ storage. It keeps Hladnikia plastinacifolia in vitro and develops protocols for its long-term storage by cryopreservation with encapsulation dehydration (ID). Cryopreservation methods can cause changes in genetic stability of used material which can be expressed in changed morphology.The aim of the thesis is to research if cryopreservation with IDcauses morphological changes on plant material. We compared morphological characteristics of three cryopreserved (krio) and control lines that were not cryopreserved (ne-krio) of Hladnikia plastinacifolia. There were no essential differences in the number and height of the new formed buds and in callus formation nor in the number and length of roots. Control lines had 1.2 buds in average. Cryopreserved lines had 1.8 buds in average, but they were a bit shorter in average than those in control lines. Callus formed more often on control buds. The roots formed on more than 90 % of control samples and most often their numerous preceded 15 roots per sample. Cryopreserved buds formed formed roots only on 77.6 % of all samples. The last phase of micropropagation, acclimatisation of plantlets, lasted 75 days in a growing chamber and afterwards for 25 days outside, in the strand survived only three kriopresrved plantlets. For the higher survival rate the optimization of the acclimatization process needs to be improved.
Ključne besede:Hladnkia plastinacifolia Rchb., tissue culture, micropropagation, acclimatization, cryopreservation, cryopreserved and unpreserved lines


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici