| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Moralnost mladih glede na njihovo samonaznanjeno prestopništvo - izsledki raziskave SPMAD v Sloveniji
Avtorji:Bertok, Eva (Avtor)
Meško, Gorazd (Avtor)
Datoteke:URL https://www.fvv.um.si/rV/arhiv/2013-1/07_Bertok_Mesko.html
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Namen prispevka: Namen prispevka je primerjava občutka sramu in krivde ob hipotetičnih situacijah pri srednješolcih, ki so leta 2011 sodelovali v raziskavi SPMAD, glede na to, ali so se v letu 2010 vedli prestopniško ali ne. Metode: Z diskriminantno analizo smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike med neprestopniško in prestopniško skupino dijakov. Dijake smo v skupini razdelili glede na njihovo samonaznanitev prestopniških dejanj. Z logističnimi regresijami smo poskušali ugotoviti, katere izmed spremenljivk o občutkih sramu in krivde vplivajo na določena prestopniška dejanja mladih. Ugotovitve: Med skupino srednješolcev, ki niso poročali o prestopniškem dejanju v preteklem letu, in skupino, ki je poročala o vsaj enem prestopniškem dejanju, so bile ugotovljene statistično značilne razlike v odgovorih na vprašanja glede občutkov sramu in krivde. Srednješolci, ki so storili vsaj eno prestopniško dejanje, so v povprečju poročali o manj izrazitih občutkih ob različnih prestopkih kot srednješolci, ki niso poročali o prestopniških dejanjih. Razlike v povprečjih odgovorov med skupinama so bile večje pri občutkih sramu kot pri občutkih krivde. S spremenljivkami, ki so merile občutke sramu in krivde, smo pojasnili največji delež variance pri prestopniškem dejanju tatvin v trgovinah. Omejitve/uporabnost raziskave V raziskavi SPMAD je bilo število vprašanj, ki so podrobneje merili občutke sramu in krivde, omejeno. Za bolj temeljito analizo teh dveh občutkov bi bilo potrebno vsakemu prestopniškemu dejanju v vprašalniku dodati še vprašanje o občutku sramu in občutku krivde ob izvedbi tega dejanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja analizo, ki v povezavi s samonaznanjenimi prestopniškimi dejanji v Sloveniji še ni bila opravljena.
Ključne besede:mladoletniki, prestopništvo, mladoletniško prestopništvo, moralnost, sram, krivda
Leto izida:2013
Št. strani:str. 97-115
Številčenje:Letn. 15, št. 1
UDK:343.91-053.6
COBISS_ID:2564586 Novo okno
ISSN pri članku:1580-0253
NUK URN:URN:SI:UM:DK:5VD5SAM2
Število ogledov:1164
Število prenosov:70
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Varstvoslovje
Skrajšan naslov:Varstvoslovje
Založnik:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko-varnostna šola, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko-varnostna šola, Univerza v Mariboru, Fakulteta za policijsko-varnostne vede, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede
ISSN:1580-0253
COBISS.SI-ID:99492352 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:10.07.2015

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Young Peoples' Morality and Their Self-reported Delinquent Behaviour – SPMAD Study in Slovenia
Opis:Purpose: The purpose of this paper is to compare the feeling of shame and guilt in hypothetical situations of secondary school students that have in the year 2011 participated in the SPMAD survey, depending on whether they have carried out delinquent act in the year 2010 or not. Design/Methods/Approach: The discriminant analysis was used to determine whether there are statistically relevant differences between non-delinquent group and the group of respondents who reported at least one delinquent act. With logistic regressions we tried to show which of the variables of feeling of shame and guilt are most related to specific delinquent acts. Findings: Between the two groups of secondary school students – the non-delinquent group and the group, which has reported at least one delinquent act, there were statistically relevant differences detected in the responses to questions about feelings of shame and guilt. Secondary school students that have committed at least one delinquent act have reported more subtle feeling of shame and guilt compared to non-delinquent secondary school students. The differences between the two groups were greater with feeling of shame than with the feeling of guilt. Variables that measured the feeling of shame and guilt explained the largest amount of variance in the delinquent act of shoplifting. Research Limitations/Implications: In the SPMAD study the number of questions which measured feelings of shame and guilt was severely limited. For a more thorough analysis of these feelings, each delinquent act in the questionnaire should be accompanied by questions about the feelings of shame and guilt, connected to this specific delinquent act. Originality/Value: The paper presents the analysis that hasn’t been made yet in connection with self-reported delinquency acts in Slovenia.
Ključne besede:juvenile delinquency, morality, shame, guilt


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Varstvoslovje

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici