| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Mejna problematika Slovenija - Hrvaška : (razdelitev morskega prostora v Jadranskem morju)
Avtorji:Setnikar, Rok (Avtor)
Lobnikar, Branko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Setnikar_Rok_2015.pdf (1,99 MB)
MD5: 9066D7A4047F38843E84BE2EBA345D61
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:V Jadranskem morju in med kopnimi ozemlji novonastalih držav po razpadu nekdanje Jugoslavije smo vse od razglasitve samostojnosti priče zanimivem pojavu. Nobena od novonastalih držav (nekdanjih republik zvezne države) s svojimi sosedi še ni pogodbeno rešila svojih mejnih in delimitacijskih sporov tako na kopnem kot na morju. Celo več, nekatere novonastale države so se od leta 1991 naprej večkrat enostransko odločale za razglasitev določenih delov ozemlja ali morskega prostora kot svojega ozemlja, zavedajoč se, da ta ozemlja in enotni Jadranski morski prostor še niso mednarodnopravno razdeljena z dvostranskimi mejnimi pogodbami. Opisali smo najnovejša prizadevanja nekaterih evropskih regij za samostojnost ali večjo avtonomijo, kot jo imajo danes v nacionalnih državah in nekoliko širši pogled na risanje novih mejnih zemljevidov na območjih z veliko nerešenimi ozemeljskimi vprašanji, s katerimi širše območje sveta vstopa v nemiren čas, v katerem je težko doseči mednarodno soglasje. Taka stališča in enostranska dejanja nekaterih novonastalih držav v odnosu do svojih sosed so v zadnjih 23 letih prinašala vrsto mejnih in delimitacijskih sporov tako na kopnem kot na morju ter vrsto medsebojnih političnih zaostritev in soobtoževanj, pogajanj, številne poskuse sklepanja meddržavnih sporazumov, posredovanja vidnih svetovnih političnih osebnosti in uradnih organov EU, vendar niso prinesla uspeha v smislu sklenitve dvostranskega sporazuma o meji. V tem primežu neuspešnih dogovarjanj in stalnih mejnih incidentov sta se znašli tudi obe novonastali državi na tleh nekdanje Jugoslavije: Slovenija in Hrvaška. Slednja poleg nerešene meje s Slovenijo nima rešenega nobenega spornega mejnega vprašanja, prav tako tudi ne s Srbijo na kopnem in na Donavi, ne z Bosno in Hercegovino na kopnem in na morju in ne s Črno goro na morskem delu. Ti nerešeni mejni spori očitno niso bili dovolj trden razlog za nesprejem Hrvaške kot osemindvajsete članice v Evropsko unijo v letu 2013. Eden izmed posrednih pogojev za sprejem v povezano družino evropskih narodov je bila tudi zahteva za ureditev mejnega vprašanja z Republiko Slovenijo, kot polnopravno članico EU. Tako je bil proces reševanja nerešene državne meje med državama ponovno odprt v letu 2009 s posredovanjem komisarja za širitev EU Ollija Rehna, ki je rezultiral Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisan v Stockholmu, s katerim sta državi mejni spor na kopnem in delimitacijski spor na morju prepustili ad-hoc mednarodnemu arbitražnemu sodišču, ki bo v naslednjih letih z obvezujočo razsodbo rešil dolgotrajni spor med državama. V diplomski nalogi smo podrobno predstavili točke nesoglasja na kopnem in na morju, zahteve in pričakovanja Slovenije v tem arbitražnem postopku ter pravne posledice arbitražne razsodbe. Omenili smo tudi nekaj mednarodnih razsodb v mejnih in delimitacijskih sporih, ki so podobne mejnemu sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Ključne besede:mednarodno pravo, državne meje, pomorsko mednarodno pravo, morski prostor, arbitraža, arbitražno sodišče, arbitražni sporazum, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Leto izida:2015
Leto izvedbe:2015
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[R. Setnikar]
Št. strani:55 str.
Izvor:Ljubljana
UDK:341.222(043.2)
COBISS_ID:2993898 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:GMVDEZNQ
Število ogledov:1323
Število prenosov:324
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE BORDER DISPUTE BETWEEN SLOVENIA AND CROATIA (THE DIVISION OF THE MARINE AREA IN THE ADRIATIC SEA)
Opis:In the Adriatic Sea and between the territories of the Member States of the newly established after the collapse of the former Yugoslavia, we have everything from the delivery of the independence witnesses interesting phenomenon. None of the newly born States (of the former republics of the Federal States) with its neighbours not yet contracted out their border and delimitacijskih disputes, both on land and at sea. Even more, some of the new Member States are repeatedly since 1991 unilateral decisions to declare certain parts of the territory or the territory of the marine space as his own, realizing that these territories of the Adriatic Sea and a single space not yet divided into international bilateral border treaties. We described the latest efforts of certain European regions for independence or greater autonomy, as they have today in the national States and somewhat broader look at the drawing of the new border maps in areas with a lot of unresolved territorial issues with the wider area of the world is entering a restless time in which it is difficult to achieve an international consensus. Such views and some of the newly established States of unilateral actions in relation to its neighbours in the last 23 years earn a series of border disputes, both in the delimitations and land as at sea and the type of policy tightening and accusations, the conclusion of international negotiations, agreements, a number of experiments, the intervention of prominent world political figures and the official organs of the EU, but have not brought success in the conclusion of a bilateral agreement on the border. In this grip failed discussions and constant border incidents are finding themselves both on the floor of the resulting state of former Yugoslavia-Slovenia and Croatia. The latter, in addition to unresolved border with Slovenia does not have any of the disputed border issues have been disposed of, not with Serbia on the land and the Danube River, not with Bosnia and Herzegovina on land and at sea, and not with Montenegro in the maritime work. These unresolved border disputes were obviously not strong enough a reason for non-acceptance of Croatia as a member of the twenthyeight to the European Union in 2013. Either of the indirect conditions for admission into the family of European Nations to do was also required to regulate border issues with the Republic of Slovenia, as a full member of the EU. So was the process of solving unsolved the State border between the two countries reopened in 2009 with the passing of the Commissioner Olli Rehn for EU enlargement, which has immediately focused on the arbitration agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Croatia, signed in Stockholm, with which the country border dispute on the land and on the sea dispute delimitation released the ad-hoc international arbitration tribunal, which will be in the next few years with a binding verdict long-term dispute between the countries. In the graduate thesis we presented detailed points of disagreement both on land and at sea, the requirements and expectations Of the arbitration procedure and the legal consequences of an arbitral award. We have mentioned some international judgments into the border and delimitations disputes, which are similar to the border dispute between Slovenia and Croatia.
Ključne besede:border dispute, delimitation dispute, arbitration agreement, border incidents, uti possidetis iuris, sui generis, the points of disagreement, the territorial sea, territorial contact with open sea


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici