| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:POEZIJA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PESNIC, ROJENIH PO LETU 1970
Avtorji:Bedrač, David (Avtor)
Borovnik, Silvija (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DOK_Bedrac_David_2015.pdf (2,68 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V doktorski disertaciji Poezija pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970 se ukvarjamo z analizo enainšestdesetih poetik, ki predstavljajo suverene pesniške glasove najmlajše generacije lirikov na Slovenskem. V uvodnem delu tako predstavljamo temeljne zadrege dane generacije in dejstvo, da se strokovno s to poezijo doslej nihče ni veliko ukvarjal. V nadaljevanju postavljamo deset raziskovalnih hipotez, ki se nanašajo na vse ravni pesniških besedil, zlasti pa je v ospredju tudi vprašanje avtopoetike in skupnih idejnih nastavkov, ter predstavimo pomen disertacije za literarno vedo. Sledi eno pomembnejših poglavij, v katerem predstavljamo izbor metod, s katerimi obravnavamo izbrana pesniška besedila. V metodološkem zaporedju najprej predstavimo metodi zbiranja in selekcije gradiva, zatem pa metodo natančnega branja, ki vsebuje več podmetod, nanašajočih se na analizo zunanje in notranje oblike pesmi. Zatem izoblikujemo končni raziskovalni model, po katerem analiziramo vsako pesem posebej, nato pa po postopku povzemanja določimo skupne nastavke po posameznih pesniških zbirkah, skupnih težnjah posameznih avtorjev in avtoric, nazadnje pa s postopki primerjave pridemo tudi do skupnih ali prevladujočih generacijskih idejnih nastavkov. Posebej izpostavljamo tudi raziskovalne probleme in zatem objavljamo seznam avtorjev in avtoric ter obravnavanih pesniških zbirk, pri čemer je med osrednjimi kriteriji tudi časovni, saj obdelamo pesmi iz zbirk, ki so izšle v obdobju od leta 1990 do 2011. Sledijo tri poglavja, s katerimi generacijo predstavimo s širšega kulturno-literarnega vidika, postavimo pa jo tudi v kontekst prostora in časa. Obdelamo nekaj vidnejših pesniških zbirk, ki nam tudi v nadaljevanju služijo kot poglavitne poetične točke v raziskavi, in generacijo pesnikov umestimo v zgodovinske, prostorske in kulturne okvire. Predstavimo tako njihovo literarno aktivnost kot tudi nabor njihovega širšega kulturnega udejstvovanja, saj večina med njimi niso zgolj pesniki in pesnice, ampak se pojavljajo tudi v drugih kulturnih vlogah. Posebno pozornost namenjamo tudi literarnim zgledom in tistim pesniškim osebnostim, ki jih avtorji in avtorice te generacije najpogosteje omenjajo kot zgled, jih citirajo ali celo odkrito priznavajo simpatijo do njihove poezije. Tako še posebej izpostavljamo navduševanje nad 10 poetikama Daneta Zajca in Tomaža Šalamuna ter nekaterih modernistov in postmodernistov. Navedemo tudi nekaj pesniških zgledov iz sveta, vendar v tem poglavju le na izvenbesedilni ravni, primere očitnega vpliva na same poetike skozi medbesedilnost ali pesniške ideje pa dokazujemo v nadaljevanju. V osrednjem delu disertacije se lotimo natančne analize po sklopih, vsako poetiko posebej, in sicer po načelu dedukcije, tj. od obravnave posameznih besedil k celoti. Vsako od poetik obdelujemo po principu notranje oblike (zgradbe, stila in ritma) in zunanje oblike (zgradbe, stila in ritma), dodajamo pa še analizo idejnih smernic, ki se v besedilih pojavljajo. Zbrane podatke nato še tabelarično prikažemo, saj v tabelo vnesemo le poglavitnejše podatke, nanašajoče se na posamezne poetike, iz mnoštva vseh podatkov pa zatem oblikujemo skupne nastavke, ki jih predstavimo v razpravi. V razpravljalnem delu se tako ponovno lotimo vseh ravni pesniških besedil, iščemo avtopoetične in skupne ideje, posebej pa obdelamo še razvoj poezije znotraj dveh struktur, tj. murnovske in prešernovske. V zadnjih enotah podamo končne ugotovitve oz. opredelitve do prvotno zastavljenih hipotez, vse skupaj pa strnemo še v sklepne misli, ki povzemajo poglavitna spoznanja, obenem pa opozorijo na kopico področij, povezanih z dano generacijo, ki bi jih bilo potrebno še raziskati.
Ključne besede:slovenski pesniki in pesnice, rojeni po letu 1970, avtopoetika, najnovejša slovenska poezija, idejne usmeritve, problemi najsodobnejše lirike
Leto izida:2014
Založnik:D. Bedrač]
Izvor:[Maribor
UDK:82821.163.6-1(043.3)
COBISS_ID:21267208 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:5LKCAXCB
Število ogledov:1568
Število prenosov:381
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Poetry of slovenian poets, born after 1970
Opis:The present doctoral thesis entitled The poetry of poets born after 1970 deals with the analysis of sixty-one poetics that represent the sovereign poetic voices of the youngest generation of lyric poets in Slovenia. In the introductory section we present the basic predicaments of the given generation as well as the fact that this poetry hasn't been dealt with in the professional manner so far. Hereinafter we introduce ten research hypotheses relating to all levels of poetic texts, but we are primarily concerned with the question of auto-poetics and common ideational directions. We highlight the importance of dissertation for literary studies. The next chapter, which is one of the most important ones, focuses on the selection of methods which are used to discuss the chosen poetic texts. First, we introduce the procedures of gathering and selection of material within the methodological sequence, then the method of close and accurate reading which contains several sub-methods related to the analysis of external and internal forms of poems. Afterwards we establish the final research model in order to analyse each of the poems, then we determine, by way of summarizing, common directions according to individual collections of poems and, common tendencies of individual authors. Finally, by way of comparison, we come to common and prevailing generational ideational directions. We particularlywant to underlinesome research problems and also publish a list of authors and discussed collections of poems. One of the central criteria here is time, because we occupy ourselves with the poems from collections that were published in the period from 1990 to 2011. The following three chapters present the chosen generation from a wider cultural and literary point of view and is put within the context of place and time. We work on some of the more prominent collections of poems that serve as major poetic points in the survey. The generation of poets is also placed in historical,spatial and cultural contexts. Both, their literary activity as well as the wider range of their cultural activities are presented, as most of them aren't just poets, but also occur in other cultural roles. A special emphasis is given to literary examples and to those poets that are often cited as role models, being quoted and whose poetry is acknowledged with sympathy by the authors of this generation. We are particularly enthusiastic about the poetics of Dane Zajc, TomažŠalamun and some other modernists and postmodernists. We also name a few examples from the world of poetry, but in this chapter we limit ourselves to out-of-textual levels while the obvious 469 influence on the poetics themselves through intertextuality or poetic ideas is demonstrated below. In the central part of our dissertation we go into the detailed analysis of individual poetics. For this we employ the principle of deduction, namely, we move from the individual texts to the whole. Each of the poetics is analysed on the basis of inner and outer forms (structure, style and rhythm) while adding the analysis of ideational guidelines that appear in the texts. The collected data on the particular poetics is then tabularly displayed, whereas all data is used to form common directions presented later in the debate. In the discussion part we once again tackle all levels of poetic texts, look for autopoetic and common ideas and especially deal with poetry within two structures, namely »the Prešeren structure« and »the Murnstrukture«. In the last chapters we present our final thoughts and accordingly evaluate the initial set of hypotheses. In conclusion we can assert that there are still many areas, concerning thegiven generation, that should be looked into.
Ključne besede:Slovenian poets born after 1970, autopoetics, the latest Slovenian poetry, ideational guidelines, the problems of the most contemporary lyric


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici