Naslov: | MATERIALNA IN FORMALNA OBRAMBA OBDOLŽENCA |
---|
Avtorji: | ID Vornšek, Maja (Avtor) ID Dežman, Zlatan (Mentor) Več o mentorju... ID Šošić, Miha (Komentor) |
Datoteke: | UN_Vornsek_Maja_2015.pdf (838,72 KB) MD5: 4B13F09C8CEB283F16F9431350B3786A
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
---|
Opis: | Naš sodoben kazenski postopek v Republiki Sloveniji obdolžencu, kot domnevnemu storilcu kaznivega dejanja, zagotavlja številne pravice tako na ustavni kot mednarodnopravni ravni. V boju proti kriminaliteti, ki je v interesu vsake družbe, noben zakon ne omogoča toliko posegov v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine kot Zakon o kazenskem postopku. Večina načel je povzetih iz Ustave Republike Slovenije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah.
V slovenskem kazenskem postopku velja pravilo, da je oseba nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana s pravnomočno odločbo sodišča. To je ena izmed temeljnih človekovih pravic, ki se kot ovrgljiva domneva lahko ovrže na nepristranskem, objektivnem in z zakonom ustanovljenim sodiščem, ki ima pred seboj nalogo oziroma cilj presoditi ali je oseba, ki je v kazenskem postopku, nedolžna ali kriva, ter določiti kazensko sankcijo za storitev kaznivega dejanja. Sodišče, ki ima predvsem nalogo ločiti krive od nedolžnih, dejstva in posledično tudi sodbo, podkrepi z dokazi, ki so lahko v prid ali škodo obdolženca. V kazenskem postopku ima obdolženec pravico do zagovornika, ki si ga sam izbere, ali pa mu ga izbere sodišče, če je to določeno z zakonom. Prav tako obrambo obdolžencu omogoča tudi sodišče, državni tožilec in policija, tako da obramba z zagovornikom, ki omogoča da sta državni tožilec in obdolženec enakopravni strank, ni podana samo z strani obdolženca, ampak tudi iz nasprotne stranke in sodišča samega.
Pred sodiščem vsak obdolženec, glede na njegovo naravo, težo kaznivega dejanja in mnenja odvetnika ubere svojo taktiko zagovora. Poznamo 3 temeljne strategije obrambe: zagovor, v katerem obdolženec priznava kaznivo dejanje, zagovor, v katerem ga zanika in obrambo z molkom. Tekom kazenskega postopka lahko obdolženec svojo strategijo tudi zamenja.
Obdolženec je subjekt kazenskega postopka, njegova izjava pa dokazno sredstvo na sodišču. Novela ZKP-K je prinesla sedanji kazenski postopek nove spremembe in sicer predobravnalni narok, na katerem se obdolženec izjavi o obtožbi, možnost pogajanj in sklenitve sporazuma o priznanju krivde, ter odpoved določenim procesnim jamstvom. |
---|
Ključne besede: | obdolženec, domneva nedolžnosti, zagovornik, obramba, molk, priznanje, zanikanje |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [M. Vornšek] |
---|
Leto izida: | 2015 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-47527-56656694-9291-2ad7-3a31-14c38a6c6c1d |
---|
UDK: | 343.3/.7(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 4904491 |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:LE2B4R8R |
---|
Datum objave v DKUM: | 10.06.2015 |
---|
Število ogledov: | 2876 |
---|
Število prenosov: | 397 |
---|
Metapodatki: | |
---|
Področja: | PF
|
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: | |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |