| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:FILOZOFSKA ANALIZA MEHANIZMOV NARAVNEGA MIŠLJENJA IN UMETNE INTELIGENCE
Avtorji:Aberšek, Boris (Avtor)
Borstner, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Bregant, Janez (Komentor)
Datoteke:.pdf DR_Abersek_Boris_2014.pdf (5,57 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Tehnologija je dvoje, je vzrok in posledica za vse hitreje spreminjajočo se družbo. Ko danes govorimo o tehnologiji, govorimo predvsem o inteligentnih sistemih, o t.i. kibernetskih sistemih, pri katerih sistem vsebuje, če govorimo v jeziku tehnologije, strojno opremo, stroje in naprave (človeško telo), in programsko opremo – inteligenco – duh, kar bi v jeziku humanistike lahko poimenovali tudi občutke, intencionalna stanja, čustva.... Mnogi problemi, ki so povezani s sodobnimi tehnologijami, so zato povezani tudi z (umetno) inteligenco. Za reševanje problemov v zvezi z UI potrebujemo predvsem splošna znanja o svetu, družbi, ljudeh, kar je filozofski problem. Zato je za vse, ki morajo sprejemati odločitve s področja UI, izjemno pomembno, da razumejo osnovne splošne mehanizme inteligence – filozofijo duha, tj. kako deluje naravna, človeška inteligenca. V nalogi smo se pretežno posvečali področju filozofije duha in učenju, torej enem od njenih izjemno pomembnih elementov, kjer je vse od najzgodnejših začetkov pojava človeka kot mislečega »stroja« pa vse do danes prisotna dvojnost njegovega pojasnjevanja, ki se zrcali v dveh smereh: • mistični, ki zagovarja tezo, da je duh nekaj edinstvenega v svoji neponovljivosti in da je vir mističnosti v nekih lastnostih, svojstvenih samo študijam duha. Izhajajoč iz tega lahko sklepamo, da je duševnost povsem drugačna od vsega ostalega v svetu in mora zato imeti poseben ontološki status; • naturalistični, ki zagovarja tezo, da duh lahko, ali ga celo moramo »naturalizirati«, in to tako, da so lahko duhovna stanja in procesi opisljivi z jezikom znanosti: fizike, kognitivne znanosti, nevroznanosti ali jezikom drugih naravoslovnih ved. Po tem pristopu sprejemamo, da je človek kot bitje del narave ter da so procesi, ki se dogajajo v njem, vključno z duševnimi procesi, prav tako del te narave. Oba pristopa skušata najti resnico, vendar uporabljata popolnoma drugačne metode in orodja ter interpretirata svoje dosežke na popolnoma različnih osnovah in izhodiščih. V nalogi zagovarjamo naturalističen pristop temelječ na sodobnih naravoslovnih metodah in znanostih ter redukcionizmu v teoriji duha s poudarkom na strojnem učenju kot paradigmatskem primeru algoritemskega reducibilnega mentalnega procesa z možnostjo aplikacije na človeka. Tako kot lahko pri stroju ki se uči, učenje skrčimo na algoritme oziroma fizikalne procese, lahko mentalne procese v človeku zapišemo kot dinamične modele in jih nanje tudi reduciramo.Takšen, redukcionistični pristop v okviru filozofije, kognitivne znanosti, nevrobiologije, nevroračunalništva in umetne inteligence pogosto zastavlja vprašanje, ali in kakšna je zveza med razvojem kognitivnega nevromodeliranja (modeliranje ‒ izdelava delovanja možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij) in nevroračunalništva (računalniške simulacije nevronskih mrež oz. ti. umetnih nevronskih mrež, ki v kognitivni znanosti prevzemajo vlogo procesnih modelov možganskih in duševnih procesov). Do sedaj še ni bil dan natančen odgovor na tri, za raziskave na teh področjih bistvena vprašanj, in to: • ali lahko celovito kognitivno nevromodeliramo in simuliramo delovanje možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij; • ali lahko razvoj nevroračunalništva in umetne inteligence pripelje do nadomeščanja človeka in njegove naravne inteligence (neposredno – humanoidni robot ‒ stroj, ki opravlja človeško delo, ali posredno ‒ računalniški »učitelj«, inteligentni tutor, ki opravlja le človekove mentalne funkcije) in • ideja, ki se ponovno bolj intenzivno pojavlja v zadnjih desetletjih in ki jo zagovarjamo in dokuzujemo tudi v tem delu, ali lahko človeka tj. njegovo mentalno življenje, reduciramo na dinamični sistem, skratka ali obstaja takšen sistem diferencialnih enačb, s katerimi bi ga lahko zapisali. V nalogi smo iskali odgovore predvsem na ta vprašanja. Naloga je zasnovana po zgodovinskem principu, kjer od samih začetkov filozofskega razmi
Ključne besede:filozofija duha, kognitivna znanost, konekcionizem, kibernetska didaktika, umetna inteligenca, naravno mišljenje
Leto izida:2014
Založnik:[B. Aberšek]
Izvor:Maribor
UDK:165.194:004.8(043.3)
COBISS_ID:275935488 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:UGLBZTXV
Število ogledov:1667
Število prenosov:478
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:A PHILOSOPHICAL ANALYSIS OF THE MECHANISMS OF NATURAL THINKING AND ARTIFICIAL INTELLIGENCE
Opis:Technology is both a cause and a consequence for an ever faster changing society. Speaking about technology today, we speak above all about intelligent systems, so called cybernetic systems, the system which contains, if we speak in technological language, engine equipment, machines and devices (the human body), and program equipment ‒ intelligence – mind (in the language of humans), also feelings, intention conditions, emotions, etc. Many problems connected with modern technologies are therefore also connected with (artificial) intelligence (AI). To solve problems connected with artificial intelligence, above all we need common knowledge about the world, society, and human beings, which is a philosophical problem. Therefore, it is very important for everyone who has to take decisions in the field of artificial intelligence to understand the basics of general mechanisms of intelligence ‒ philosophy of the mind, to understand the way natural and artificial intelligence functions. In this thesis we focus mainly on the field of philosophy of the mind and learning, one of its particularly important elements, where from the early beginning of thinking about a human as a thinking “machine” to the contemporary teaching about this problem, we continuously observe two ways of explaining: A mysterian one, which posits that the mind is something unique and is a source of some mysteries which are characteristic only of studies of the mind. Consequently, we could conclude that the mind is completely different from anything else in the world and must therefore have a special ontological position. A naturalistic one, which posits that the mind can, or even must be, “naturalised”, so that mental conditions and processes are describable with the language of science: physics, cognitive science or languages of other natural sciences. According to this approach we expect that a human being is a part of nature, and the processes which happen in the human being, including mental processes, are also a part of nature. Both approaches try to find the truth, but both of them use totally different methods and tools and interpret findings from totally different theoretical backgrounds and origins. In this thesis, we advocate a naturalistic approach, based on current natural sciences, their methods, and reductionism in the theory of the mind with an emphasis on engine learning as a paradigmatic case of an algorithmically reducible mental process with the possibility of application on human beings. In this case, when the machine is learning, we can reduce this learning to algorithms or physical processes. In addition, mental processes in human can be reduced and written as dynamic models. Such reductionist approaches in the frame of philosophy, cognitive science neurobiology, neuro-computer science and artificial intelligence often pose the question of what connection there is, if any, between the development of cognitive science and neuro-computer science. So far, no final answer has been found to three key questions in this field: Can we entirely (neuro)model and simulate brain functioning with the help of current computer technologies? Can the development of neuro-computer science and artificial intelligence lead to the replacement of human beings and their natural intelligence (directly ‒ a humanoid robot, engine or machine which does humans’ jobs; or indirectly ‒ a computer “teacher”, an intelligent tutor, which performs only humans’ mental functions). Can a human ‒ his mental life ‒ be reduced via mathematical algorithms to brain processes? For example, is there such a system of differential equations by which the mind could be written and which could be used to bridge a gap between two different sciences, i.e. psychology as a special science and physics as a basic science. This thesis will answer these questions. The thesis is designed along the historical principle, where from the early beginnings of philosophical thinking about the mind we continue through the past and present to the
Ključne besede:phylosophy of mind, cognitive science, conectionism, cybernetic didactice, artificial intelligence, natural thinking


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici