| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Avtorji:Garbus, Nika (Avtor)
Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Garbus_Nika_2014.pdf (633,19 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomska naloga preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov je sestavljena na teoretični podlagi. Zaradi posledic spoznavnih predsodkov lahko pride do preiskovalnih zmot in kognitivne pristranskosti, ki pa lahko ima resne posledice, primeri ostanejo nerešeni in pravici ni zadoščeno. Vse te zmote pa znajo biti zelo drage, saj neuspešni rezultati stanejo veliko denarja in vsi nerešeni primeri prinesejo kazensko-pravnemu sistemu slab glas. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so predstavljene preiskovalne zmote ter opisane zmote. Pogledamo si posledice preiskovalnih zmot in kaj povzroča, da policisti sploh pridejo do zmotnega mišljenja. Opisane so prednosti ter slabosti kognitivnega pristopa k reševanju preiskovalnih zmot in kako lahko vplivajo kognitivni slogi na preiskovalne zmote. Drugi del diplomske naloge pa je posvečen kognitivni pristranskosti, kognitivnim napakam ter hevristiki. Opisano je, kako zaznavanje in spominske omejitve vplivajo na delo policistov in kriminalistov, zaradi njihovega napačnega spomina pa lahko pride do zmotnega dela. Zaradi tega, ker je težje priklicati stvari iz dolgoročnega spomina, lahko preiskovalci zlahka pozabijo detajle, ki so pomembni za reševanje primerov. Pri reševanju primerov pa sta nam v pomoč tudi intuicija ter hevristika, ki je natančneje opisana. Opisano je tudi, kako vplivata hevristika in pristranskost na delo policistov. Spoznamo tudi vzroke in posledice pristranskosti ter kako pristranskost vpliva na vrednotenju dokazov. Na koncu pa so opisane strategije, kako se lahko policisti oz. kriminalisti lažje izognejo preiskovalnim napakam. Tretji, zadnji del diplome, pa je namenjen predsodkom. Policisti lahko imajo zaradi raznih predsodkov velike probleme pri reševanju primerov, zaradi tega so natančneje opisani in predstavljeni. Opisana je tudi sestava kognitivne strukture predsodkov in njihov izvor.
Ključne besede:kazniva dejanja, preiskovanje, zmote, preiskovalne zmote, kognitivni pristop, predsodki, zaznavanje, spomin, pristranskost, diplomske naloge
Leto izida:2014
Založnik:N. Garbus]
Izvor:[Ljubljana
UDK:159.9:340.6(043.2)
COBISS_ID:2813418 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:MDJXZHGJ
Število ogledov:627
Število prenosov:140
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The dissertation “Criminal investigation failures due to cognitive biases” consists of a theoretical basis. Due to consequences of cognitive biases, investigative failures and cognitive partiality may occur, which can lead to serious aftermath. Cases remain unsolved and justice is not served. These failures can be expensive, since unsuccessful results cost a lot of money, and because of unsolved cases the penal system loses its good reputation. The dissertation consists of three parts. In the first part I present the investigative failures and describe the failures itself. I look at the consequences of investigative failures and what causes false thinking of the police in the first place. The pros and cons of the cognitive approach to solving investigative failures and how cognitive styles affect investigative failures are described. The second part of the dissertation focuses on cognitive partiality, cognitive mistakes and heuristic. I describe how perception and memory limitation affect the police’s work. Because of their false memory, errors in their work may occur. Since it is harder to summon information from long term memory, the investigators can easily forget the details needed for solving cases. Heuristic, which I describe as well, is also an important factor in solving cases. I also describe how heuristic and partiality affect the police’s work. We get to know the causes and consequences of partiality, and how partiality affects the valuation of evidence. In the end strategies are described, how the police or rather criminalists can avoid investigative failures. The third and last part of the dissertation focuses on prejudice. The police can have problems in solving cases because of their prejudice. Because of that, I focus on prejudice and describe them. I also wrote how the cognitive structure of prejudice is composed and where the police even get prejudiced.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici