| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:FORENZIČNA PSIHOLOGIJA IN VERODOSTOJNOST PRIČ (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Avtorji:Potočnik, Nina (Avtor)
Dežman, Zlatan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Šošić, Miha (Komentor)
Datoteke:.pdf UNI_Potocnik_Nina_2014.pdf (4,93 MB)
MD5: D9FA794280C59EDCBF95B8C085228C41
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Diplomsko delo je po vsebinski plati razdeljeno na dva dela. V prvem delu poskušam pravnikom približati področje forenzične psihologije s predstavitvijo problematike nesoglasja med psihologi glede same definicije, njen zgodovinski razvoj ter predstavitev posameznih vidnejših predstavnikov in njihovih odmevnejših odkritij. V strokovnih krogih je govora o konfliktu med pravom in psihologijo, zaradi česar je pozornost namenjena tudi načinom interakcije med obema disciplinama ter možnih vzrokih za napetost med njima. Nadalje je predstavljena členitev forenzične psihologije kot vede na več specialnih smeri in najpogosteje uporabljene metode znotraj le teh. Psihologija je posplošeno gledano študija človeškega obnašanja in se posledično navezuje tudi na pravo, ki kot primarni instrument služi družbi za nadzor le tega. Morda prav to pojasnjuje razlog, zakaj je pravo tako rodoviten vir raziskovalnih idej za psihologe. Verodostojnost pričanja je eno izmed najpogosteje v tuji strokovni literaturi obravnavanih in raziskanih področij, zaradi česar sem se tej temi posvetila v drugem delu diplomske naloge. Predstavljen je institut zaslišanja priče ter dejavniki, ki vplivajo na dokazno vrednost pričanja, razdeljeni posplošeno gledano na zunanje dejavnike zaznavanja in notranje dejavnike, ki so povezani z osrednjo in končno obdelavo podatkov. Spomin priče, ki igra ključno vlogo v predkazenskih in kazenskih postopkih, žal ni nezmotljiv. Tako so v tem sklopu obravnavani izvori nenatančnosti spominske obnove: spominske napake, nezmožnost priklica podatkov iz dolgoročnega spomina ter gotovost v lasten spomin. Nadalje so predstavljene osebnostne lastnosti, ki vplivajo na značilnost spominske obnove in zadnja faza – izpoved priče, katera le redko predstavlja pravo "adaequatio rei et mentis". Diplomsko delo zaključim s spoznanjem, da zgolj praktično znanje o duševnosti, pridobljeno z življenjskimi izkustvi, za ocenitev verodostojnosti priče ni dovolj. Tako bi bilo primerno, da bi imel vsak ocenjevalec resničnosti in verodostojnosti izjav priče vsaj osnovno znanje iz tekom diplomskega dela obravnavanih in predstavljenih psiholoških dejavnikov ter posledično, če tega znanja nima, da pritegne za oceno verodostojnosti izjave za to specializiranega forenzičnega psihologa.
Ključne besede:forenzična psihologija, zgodovinski razvoj, definicija, forenzična psihologija in pravo, smeri in metode, verodostojnost pričanja, dejavniki, spominska obnova, zaslišanje priče, psiholog – sodni izvedenec.
Leto izida:2013
Založnik:[N. Potočnik]
Izvor:Maribor
UDK:343.3/.7(043.2)
COBISS_ID:4673835 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:QHGIJF9B
Število ogledov:2297
Število prenosov:411
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:FORENSISCHE PSYCHOLOGIE UND DIE GLAUBWÜRDIGKEIT VON ZEUGEN(KRIMINOGISCHER SICHT)
Opis:Die Diplomarbeit besteht inhaltlich aus zwei Teilen. In dem ersten Teil versuche ich den Juristen das Gebiet der forensischen Psychologie mit der Vorstellung der Problematik der Uneinigkeiten wegen der Definition, ihre geschichtliche Entwicklung, und Vorstellung einzelner namhafter Vertreter mit ihren wichtigsten Enthüllungen näher zu bringen. In den Fachkreisen ist die Rede von einem Konflikt zwischen dem Jura und der Psychologie, deshalb wird die Aufmerksamkeit auf die Interaktion und möglichen Ursachen für Unstimmigkeiten zwischen den beiden Disziplinen gewidmet. Weiterhin wird die Aufteilung der forensischen Psychologie als Wissenschaft auf mehrere Fachrichtungen und deren am häufigsten gebrauchten Methoden vorgestellt. Psychologie ist, vereinfacht gesagt, eine Studie die sich mit dem menschlichen Verhalten beschäftigt, folglich steht sie auch in Verbindung mit dem Jura, was als primäres Aufsichtsinstrument der Gesellschaft dient. Das erklärt auch die Tatsache, dass Jura sehr Ertragreich für Forschungsideen für Psychologen ist. Glaubwürdigkeit der Aussage ist in der Fremdenliteratur einer der häufigsten behandelten und untersuchten Gebiete, weshalb ich mich diesem Thema in der zweiten Hälfte meiner Diplomarbeit gewidmet habe. Das Institut zur Zeugenverhör und dessen Faktoren, die auf den Beweiswert der Aussage Einfluss haben, verallgemeinert aufgeteilt auf äußere und innere Wahrnehmungsfaktoren, die mit der Mittleren und Endverarbeitung der Daten verbunden sind werden vorgestellt. Das Zeugengedächtnis, das eine Schlüsselrolle in den Vorstraffverfahren und Straffverfahren, ist unfehlbar. So ist im diesem Zusammenhang die Herkunft der Ungenauigkeit der Gedächtniserneuerung behandelt: Gedächtnisfehler, Unfähigkeit der Datenaufrufung aus dem Langzeitgedächtnis, und die Gewissheit in das eigene Gedächtnis. Weiterhin ist die Personalität vorgestellt, die Einfluss auf die Gedächtniserneuerung nimmt und die letzte Phase – das Zeugenbekenntnis, welches selten ein wahres "adaequatio rei et mentis" darstellt. Ich schlisse die Diplomarbeit mit der Erkenntnis ab, dass nur das praktische Wissen über die Psyche erworben durch die Lebenserfahrung, für die Abschätzung der Zeugenglaubwürdigkeit nicht genug ist. So wäre es angebracht, das jeder Beurteiler der Wahrheit und Glaubwürdigkeit der Zeugenaussagen, ein grundlegendes Wissen aus der laufenden Diplomarbeit behandelten und vorgestellten psychologischen Faktoren hätte und in Folge dessen er dieses Wissen nicht hat, dass er zur Schätzung der Glaubwürdigkeit der Aussage einen spezialisierten forensischen Psychologen hinzuzieht.
Ključne besede:forensische Psychologie, geschichtliche Entwicklung, Definition, forensische Psychologie und Jura, Richtungen und Methoden, Aussagenglaubwürdigkeit, Faktoren, Gedächtniserneuerung, Zeugenverhör, Psychologe – Gerichtsgutachter.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici