| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Analiza primerov kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino v svetu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Avtorji:Zupančič, Viktorija (Avtor)
Dobovšek, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Zupancic_Viktorija_2013.pdf (747,74 KB)
MD5: 751DBDDA2C261031FDA740972FF38038
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Namen diplomske naloge je bil definirati obstoj kriminalitete zoper kulturno dediščino v svetu ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete. Med proučevanjem literature smo ugotovili, da tovrstna oblika kulturne dediščine narašča. Na dotično obliko kriminalitete so najbolj občutljive ekonomsko in socialno slabše razvite izvorne države antikvitet. Med njimi izstopajo države Južne Amerike in Bližnjega vzhoda. Zahodni del sveta je predvsem tržno naravnan in predstavlja končno destinacijo tihotapljenih antikvitet. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je vsekakor dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanega kulturnega materiala preko državnih mej na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza pogovorov s strokovnjaki je pokazala resnični problem trgovanja s prepovedanimi predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta. Za arheološko proučevanje je tak predmet popolnoma ničvreden in neuporaben. S trenutkom ilegalne odstranitve predmeta iz arheoloških tal predmet izgubi vsakršno vrednost in informacije, ki bi jih bili pridobili v primeru pravilnega izkopa ter dokumentiranja celotnega postopka. Ugotovili smo ustreznost in primernost pravnih aktov s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete. Problem pa predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praktični obliki.
Ključne besede:kulturna dediščina, antikvitete, kriminaliteta, tihotapljenje, vandalizem, diplomske naloge
Leto izida:2013
Založnik:V. Zupančič]
Izvor:[Ljubljana
UDK:343.7(043.2)
COBISS_ID:2707434 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:MJV5RCZA
Število ogledov:1165
Število prenosov:90
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The purpose of the thesis was to explore the existence of cultural heritage criminality in the world and determine whether it is rising or declining. With the assistance of guided interviews with experts in this field, we attempted to develop guidelines for fighting such criminality. Literature on this topic suggests that cultural heritage criminality is on the rise. Less economically and socially developed countries, which are also the sources of antiquities, are the most vulnerable to such criminality. The countries of South America and the Middle East are particularly noticeable in this respect. As for the West, it is mainly market-oriented and represents the final destination of smuggled antiquities. In any case, the process of obtaining and selling an object of cultural heritage is very well organised. Locals loot archaeological sites and sell the objects to local antiquities dealers, who then organise the transport of the material via state borders on the international market. The object reaches the country of destination; by then, its origin has already vanished and it can be anonymously sold to the highest bidder. The analysis of the interviews reveals the extent of the issue of illicit trafficking of cultural heritage. Collectors and certain museums create demand in the international black market for objects from a certain culture or period in history. As a result, they start the circle of organised looting and smuggling to finally acquire the object. Such an object is worthless and useless for archaeological examination. When an object is illegally excavated, it immediately loses all its value and can no longer provide information because it was not properly excavated and documented. We established that legal acts pertaining to the protection of cultural heritage and the fight against cultural heritage criminality are adequate. However, the implementation of such legal provisions and sanctions is more problematic.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici