| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Uporabnost kognitivnega intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Avtorji:ID Meden, Monika (Avtor)
ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Meden_Monika_2013.pdf (265,09 KB)
MD5: AC2C1EA7B3823ADCDAB3891D11F6EA15
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomska naloga govori o uporabi kognitivnega in intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj. Avtorji ju vrednotijo na najrazličnejše načine, določene ugotovitve potekajo po vzporednih poteh, vendar so si mnenja še vedno zelo nasprotujoča. Tako si lahko literaturo s tega področja razlagamo v korist kritikov ali zagovornikov v razpravah. Pri uporabi kognitivnega intervjuja so si mnenja raznih raziskovalcev in avtorjev kriminalistične literature dokaj enotna, saj naj bi bila ta tehnika zelo učinkovita in uporabna za izboljšanje spominjanja preteklih dogodkov. Kljub temu pa so nekateri skeptični tudi glede uporabe kognitivnega intervjuja, saj naj bi to zahtevalo veliko časa za izvedbo in usposabljanje izvajalcev, ki pa zaradi kompleksnosti samega postopka delajo velike napake pri sami izvedbi. Veliko več polemik prinaša hipnoza, saj so predsodki glede njene uporabe prisotni od samega začetka njenega razvoja. Hipnozi se očita predvsem višjo stopnjo možnosti popačenja spomina, netočnih pridobljenih informacij ter sam neposredni vpliv hipnotizerja na zavest in razmišljanje hipnotiziranega. Prekrivanje značilnosti med obema tehnikama je izredno visoko, pri obeh gre za dokazano povečanje količine priklicanih informacij iz spomina. Razhajanja so razmerju med stopnjo prepričanosti posameznika v točnost podanih informacij in pa dejansko pravilnostjo podanih izjav. Kljub številnim zadržkom za uporabo metod v preiskovalne namene kot tehnik izboljšanja priklica spomina je znanih mnogo uspešno rešenih primerov. Diplomsko nalogo zaključujem z verifikacijo hipotez ter možnostmi razvoja tehnik v prihodnje.
Ključne besede:kognitivni intervju, hipnoza, preiskovanje, kazniva dejanja, diplomske naloge
Kraj izida:[Ljubljana
Založnik:M. Meden]
Leto izida:2013
PID:20.500.12556/DKUM-41007 Novo okno
UDK:159.9:340.6(043.2)
COBISS.SI-ID:2629610 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:6F5FAUGM
Datum objave v DKUM:09.08.2013
Število ogledov:2406
Število prenosov:378
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The Bachelor's Thesis investigates the use of cognitive interview and hypnosis in crime investigation. Opinions on these two methods are still very divided, as various authors credit them in different ways, but similar results are often gained, even through parallel ways. Because of this, we can interpret the existing literature regarding this field either as supported or critisised in various debates. Opinions of researchers and authors of crime investigation literature on cognitive interview are rather uniform, as the tehnique is considered very effective and useful for remembering past events. Even with this there is some scepticism regarding congitive interview, as it is supposed to require a lot of time to implement and to properly train the interviewers, who in turn can make great mistakes in the process due to the considerable complexity of the method itself. Hypnosis is the source of much controversy, as it's use has been sorrounded by prejudice from the very beginning. The main arguments againts are mostly the higher possibilty of memory distortion, innacurate information and the direct influence of the hypnotist on the concious and cognitive processes of the person hypnotised. The overlaping of the tehniques is very high, both have been proved to increase the amount of information gained from the memory of the people questioned. The main difference between the two is the level of certainty of the individual on the accuracy of information and the actual correctness of the statements given. Even with reservations on the use of the methods as the means of improving the memory recall there are many successful cases documented. I conclude the Bachelor's Thesis with the verification of hypotheses and the possibilities of their further implementation and development.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici