| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Mehrsprachigkeit in Europa-eine Fallstudie
Avtorji:ID Žižek, Tjaša (Avtor)
ID Lipavic-Oštir, Alja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Zizek_Tjasa_2012.pdf (528,35 KB)
MD5: F42268A69061F7208ACE8FE75CCF7599
PID: 20.500.12556/dkum/e0907dfc-6d22-42c2-ac27-c348047ae9d6
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:In der vorliegenden Diplomarbeit habe ich mich mit Mehrsprachigkeit und den dazugehörigen Theorien beschäftigt. Ziel meiner Diplomarbeit war herauszufinden welche Sprachen meine Bekannte und Freunde sprechen und wo sie die gelernt haben. Ich wollte wissen was »Sprache« für sie bedeutet. Erforscht habe ich auch den Einfluss von mehrsprachigen Medien. Ich wollte zeigen wie verschieden Kinder und Erwachsene Sprachen lernen. Es hat sich gezeigt, dass Kinder leichter als Erwachsene lernen, weil ihr Gehirn anders funktioniert. Berührt habe ich auch Themen wie Mehrsprachigkeit in der Europäischen Union, was sie fördern will und die Kosten die dabei entstehen. Bei den Themen kann man sehen, dass sie sich widersprechen. Auf einer Seite fördert die EU, dass man mehr Sprachen lernt und auf der anderen Seite sind die Kosten für Übersetzungen von Dokumenten in mehrere Sprachen zu hoch. Man sagt, dass es besser wäre eine einheitliche Lingua Franca (Englisch) zu benutzen, aber dadurch würden auch weniger Menschen mehrsprachig sein. Heute wachsen immer mehr Menschen mit mehreren Sprachen auf. Man kann durch mehrere sprachliche Werkzeuge feststellen, welche Sprachen Menschen sprechen. Darum habe ich mich entschieden, dass ich mit ausgewählten Personen Interviews mache und das Resultat sind Sprachbiografien. Die Sprachbiografien zeugen von unserem Sprachvermögen. Die Personen die ich befragt habe sind alle mindestens zweisprachig. Von den meisten ist die L1 slowenische Sprache. Die meist gelernte Sprache ist noch immer Englisch, und an zweiter Stelle Deutsch. Man sieht auch, dass wenige mehrsprachige Personen einen Fremdsprachenkurs besucht haben. Sie haben die Sprachen aus der Umgebung oder in der Familie gelernt. Die Interviews zeigen auch, dass Zweisprachigkeit/Mehrsprachigkeit etwas Positives ist.
Ključne besede:Sprache, Zweisprachigkeit, Mehrsprachigkeit, Europäische Union, Sprachbiografien, Interviews.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Žižek]
Leto izida:2012
PID:20.500.12556/DKUM-38649 Novo okno
UDK:81'246(4)(043.2)
COBISS.SI-ID:19522056 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:RI5KZTF8
Datum objave v DKUM:02.01.2013
Število ogledov:1608
Število prenosov:147
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Večjezičnost v Evropi-študije primerov
Opis:V diplomskem delu sem se ukvarjala z večjezičnostjo in njenimi teorijami. Cilj moje diplomske naloge je bil ugotoviti, katere jezike govorijo znanci in prijatelji in kje so se le teh naučili. Izvedeti sem želela, kaj za njih pomeni »jezik«. Raziskovala sem tudi vpliv večjezičnih medijev. Prikazati sem še želela, kako različno je učenje jezika pri otrocih in odraslih. Ugotovila sem, da se otroci tujega jezika naučijo lažje kot odrasli, ker njihovi možgani drugače delujejo. Dotaknila sem se tudi tem kot so večjezičnost in Evropska unija in stroški večjezičnosti. Pri teh temah lahko vidimo, da si nasprotujeta. Po eni strani Evropska unija zahteva, da bi se naj učilo čim več jezikov, na drugi strani so pa stroški prevajanj dokumentacije previsoki. Zato bi bilo boljše za korespondenco imeti skupni evropski jezik, npr. angleščino. Danes vedno več ljudi govori več jezikov. Katere jezike govorijo lahko ugotovimo z jezikovnimi orodji. Odločila sem se, da z izbranimi osebami naredim intervjuje. Kot rezultat sem dobila jezikovne biografije. Te biografije prikazujejo naše jezikovno znanje. Osebe, ki sem spraševala, so bile vse najmanj dvojezične. Večini anketirancev je prvi jezik slovenščina. Jezika, ki se ju največ učijo, sta na prvem mestu angleščina in na drugem nemščina. Iz intervjujev je razvidno, da je malo oseb, ki so obiskovale tečaj tujega jezika, saj so se le tega naučile iz okolice ali v družini. Intervjuji prikazujejo tudi, da je dvojezičnost/večjezičnost nekaj pozitivnega.
Ključne besede:Jezik, dvojezičnost, večjezičnost, Evropska unija, jezikovne biografije, intervjuji.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici