| Naslov: | ZADOLŽEVANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA V SLOVENIJI |
|---|
| Avtorji: | Gjura, Jerneja (Avtor)
Strašek, Sebastjan (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Gjura_Jerneja_2012.pdf (1,21 MB)
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga (mb14) |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta |
|---|
| Opis: | Večina držav, med katerimi je tudi Slovenija, se v zadnjem obdobju srečuje s problemom zadolženosti državnega proračuna. V teoretičnem delu smo predstavili zadolženost kot posledico proračunskih primanjkljajev. Ugotovili smo, da na dolg vplivajo tudi drugi dejavniki. Z osamosvojitvijo je Slovenija nekaj dolga sprejela od bivše SFRJ.
Najboljše obdobje za državni dolg je bilo med letoma 2007 in 2008, ko je ta leta 2007 po večletnem naraščanju prenehal naraščati in se celo zmanjšal. Z nastopom gospodarske in finančne krize leta 2008 pa se je država začela zadolževati predvsem zaradi visokega proračunskega primanjkljaja. Delno pa tudi zaradi prikritega saniranja bank v obliki bančnih depozitov in pomoči drugim subjektom.
Država se zadolžuje na domačih in tujih trgih, kjer uporablja različne instrumente. Slovenija se v zadnjih letih zadolžuje predvsem na domačem finančnem trgu. V strukturi dolga delež zunanjega dolga Slovenije pada, medtem ko delež notranjega dolga narašča.
Dolg se različno opredeljuje, zaradi česar lahko prihaja do različnih in napačnih interpretacij. Pri upravljanju z zadolženostjo se uporabljata nacionalna metodologija in metodologija ESA-95.
Zelo pomembno je uspešno upravljanje z dolgom in način, kako se Slovenija s tem spopada. Država si mora prizadevati, da si zagotovi čim nižje stroške upravljanja in da je čim manj izpostavljena valutnim, obrestnim in drugim tveganjem.
Zadolženost smo tudi primerjali z ostalimi državami Evropske unije. Ugotovili smo, da je v primerjavi z državami članicami EU, Slovenija med manj zadolženimi državami. Zaskrbljujoči je predvsem trend zadolževanja, saj je bil ta med najhitreje rastočimi v zadnjih letih.
Slovenija se bo morala premišljeno lotiti in izbrati ustrezno strategijo upravljanja z zadolženostjo v prihodnosti. Pripravljen ima načrt odplačevanja državnega dolga, pri katerem bo šlo veliko denarja za odplačevanje obresti. Nadaljnjega zadolževanje si Slovenija po nekaterih napovedih ne sme več privoščiti, saj bi to privedlo do novega naraščanja obrestnih mer in v tem primeru si lahko obetamo »grški scenarij« dolžniške krize. |
|---|
| Ključne besede: | zadolženost, javni dolg, proračunski primanjkljaj, struktura dolga, javne finance, državni proračun |
|---|
| Leto izida: | 2012 |
|---|
| Založnik: | [J. Gjura] |
|---|
| Izvor: | Maribor |
|---|
| UDK: | 336.1 |
|---|
| COBISS_ID: | 11296284 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:GCJ7RAF5 |
|---|
| Število ogledov: | 1721 |
|---|
| Število prenosov: | 215 |
|---|
| Metapodatki: |     |
|---|
| Področja: | EPF
|
|---|
|
:
|
|
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
|
|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
