| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:PRAVNA UREDITEV INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Avtorji:Pitz Prasl, Tadeja (Avtor)
Novak, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Grafenauer, Božo (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Pitz_Prasl_Tadeja_2012.pdf (1,67 MB)
MD5: 8B8F677627C692C0CE62E6C78B15B5BA
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo (m2)
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Tako v Evropski uniji, kot tudi v Sloveniji vplivata dva ključna dejavnika na pojav demografskih sprememb, zaradi česar je tematika varstva starejših v vseh državah Evropske unije v ospredju. Ključna dejavnika sta: - na eni strani nizka rodnost, - na drugi strani hitro naraščanje števila oseb, starih 65 let in več. V iskanju ustreznih rešitev za ublažitev ali celo odpravo navedenih dejavnikov je Slovenija od leta 2008 do 2011 uspešna predvsem pri reševanju dejavnika nizke rodnosti. Tudi na področju sprejemanja ustreznih ukrepov oskrbe in varstva oseb, starih 65 let in več, se od leta 2008 dogajajo pomembni premiki tako v Sloveniji, kot na ravni celotne Evropske unije. Z novo sprejetimi ukrepi želijo države Evropske unije na eni strani rešiti trenutno situacijo, ki je usmerjena v zagotovitev ustrezne socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb, starih 65 let in več, na drugi strani pa ˝zaščititi˝ mlajše generacije. V Sloveniji so spremembe usmerjene na področje varstva starejših (spreminja se temeljni zakon – Zakon o socialnem varstvu), delovne zakonodaje (uzakonjanje malega dela), zdravstvenega sistema (reševanje zdravstvene blagajne) in pokojninske reforme (podaljševanje delovne dobe). Naštete spremembe povzročajo med splošno javnostjo precej nejevolje in negotovosti. Dinamika iskanja ustreznih ukrepov na nacionalni ravni je vplivala na odločitev, da bom v tej magistrski nalogi predstavila pravno ureditev institucionalnega varstva starejših v Republiki Sloveniji. Na področju institucionalnega varstva starejših oseb je Slovenija naredila pomembno prelomnico, ko je sprejela odločitev, da bo za izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših oseb podelila več javnih pooblastil = koncesij zasebnikom. Na ta način je zavestno odprla javno mrežo institucionalnega varstva starejših in omogočila vstop zasebnega kapitala v izvajanje javne službe varstva starejših. Ta vstop se glede na trenutno veljavne zakonske možnosti kaže predvsem v izenačevanju položaja javnih izvajalcev dejavnosti institucionalnega varstva starejših s koncesionarji, v manjšem obsegu pa v obliki javno – zasebnega partnerstva. Na trgu ponudbe institucionalnega varstva starejših, ki zajema socialno oskrbo in zdravstveno varstvo starejših, se tako pojavila ˝pozitivna konkurenca˝, ki v boju za obstoj med ponudniki storitev zvišuje nivo izvajanja storitev in tako posredno zagotavlja izboljšanje skrbi za starejše. Kakovostni nivo izvajanja dejavnosti institucionalnega varstva starejših so dvignili na višjo raven predvsem koncesionarji, ki so, da so sploh lahko začeli izvajati dejavnost institucionalnega varstva starejših, bili prisiljeni zgraditi nove, sodobne objekte, popolnoma prilagojene življenjskim zmožnostim starejših oseb. Zaradi tega pojava bodo morali javni domovi za starejše, katerih prostori so povečini dotrajani, v prvi vrsti poskrbeti, da se bodo z vidika bivalnih pogojev, približali zasebnim domovom za starejše. Pri izvajanju dejavnosti institucionalnega varstva starejših niso ključnega pomena le sodobni bivalni pogoji, ampak je bistveno pomembnejši dejavnik zagotovitev temeljne človekove pravice dostojnega preživljanja starosti. Problematika dostojnega izvajanja pravic starejših in onemoglih oseb je opredeljena v številnih mednarodnopravnih virih. Slednji institucionalnega varstva starejših neposredno ne omenjajo, ampak ga posredno urejajo skozi pravico do življenja, pravico do socialne varnosti in pravico do ustrezne zdravstvene ter socialne oskrbe. Na nacionalni ravni imamo sprejete številne pravne vire, ki urejajo izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših. Glede na opisano, bo prvi del magistrske naloge namenjen spoznavanju ključnih mednarodnih in nacionalnih pravnih virov, na podlagi katerih je možno govoriti o učinkovitem izvajanju dejavnosti institucionalnega varstva starejših tako v javnih, kot tudi v zasebnih domovih starejših. V tem delu bo predstavljena Resolucija o nacionalnem programu za obdobje 2006-2010 in
Ključne besede:staranje prebivalstva, institucionalno varstvo, starejši, oskrba, dolgotrajna oskrba starejših.
Leto izida:2012
Založnik:[T. Pitz Prasl]
Izvor:Maribor
UDK:34(043.2)
COBISS_ID:4340267 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:W2OFC3UW
Število ogledov:4110
Število prenosov:738
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Institutional care of elderly people in the Republic of Slovenia
Opis:As in European Union, there are also two key factors in Slovenia which influence on the phenomena of geographical changes and because of which the theme of protection of elderly people is in the forefront in all European Union countries. These two key factors are: - a low birth rate on one side - and a rapid growth of number of people aged 65 and more on the other side. In finding the appropriate solutions in order to mitigate or eliminate the factors, Slovenia has been successful especially in addressing the issue of low birth rate in the period 2008-2011. There has also been important progress, in Slovenia and in all the European Union, in the field of taking the appropriate measures regarding care and protection of persons aged 65 and more. With new adopted measures, the countries of the European Union wish to solve the current situation, which is aimed to guarantee the proper social protection and medical care for people aged 65 and more on one side, and to “protect” younger generations on the other side. In Slovenia, the amendments are aimed at the field of protection of elderly people (the basic law is changing – Social Assistance act), professional legislation (mini jobs enactment), health system (health fund solution) and pension scheme reform (the extension of the period of employment). The changes, listed above, entail a lot of reluctance and uncertainty among the public. The dynamic of searching the appropriate measures at national level has affected my decision to present the legislative regulation of institutional care of elderly people in the Republic of Slovenia. Slovenia has made an important turning point in the field of institutional care of elderly people, when it has taken a decision to grant more public authorizations for performing the activities of institutional care of elderly people = concessions to private undertakings. Thus, it has consciously opened a public network of institutional care of elderly people and enabled an entrance of private capital for performance of public service of elderly people care. Regarding current legal options, this entrance is shown especially in equalising the rank of public operators performing institutional care of elderly people with concessionaires, and, to a lesser extent, in a form of public – private partnership. A “positive competition” has arisen in the tender market of institutional care of elderly people covering the social and medical care, which increases the level of service performance among service tenderers in struggle for existence and in this way indirectly assures an improvement in the care of elderly people. The concessionaires, who have been obliged to built new, modern facilities, fully adjusted to life abilities of elderly people in order to even begin to perform the practise of institutional care of elderly people, have brought the quality level of performing the institutional care of elderly people. Because of this phenomena, the public homes for the aged, whose premises are mostly deteriorated, will have to bring habitable conditions closer to those in private homes for the aged. When performing the institutional care of elderly people, modern habitable conditions are not the only ones of great significance, the vital concern is the factor to ensure fundamental human rights of spending someone’s old age with dignity. The problem of proper implementation of the rights of the elderly and infirm persons is defined in a number of sources of international law. The latter do not mention directly the protection of elderly, but they regulate it indirectly by the right to life, right to social security and the right to social assistance and health care. At national level, there is a number of adopted law sources governing the performance of practising the institutional care of elderly. Taking everything into account, in the first part of master’s thesis the attention shall be given to familiarization with sources of international and national law, on the basis of which it is possible to talk about the effective performance
Ključne besede:ageing of the population, institutional care, elderly people, care, long-term care of elderly people


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici