| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Kratka pripovedna proza Vinka Möderndorferja
Avtorji:ID Lorenčič, Tina (Avtor)
ID Bošnjak, Blanka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Lorencic_Tina_2012.pdf (850,28 KB)
MD5: 60E1F45F4E86BB95BDB47FE989A13ED7
PID: 20.500.12556/dkum/5d72ac76-8cb3-4bc4-a785-8bc213b1d371
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Kratke pripovedi Vinka Möderndorferja izražajo temeljne značilnosti postmoderne dobe, hkrati pa jim avtor doda svoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Vinka Möderndorferja je sestavljeno iz analize medbesedilnosti (medbesedilnih figur), spolnih vlog (stereotipov moškega in ženskega spola) ter tipoloških značilnosti (tipologije sodobne slovenske kratke proze) posameznih pripovedi iz treh zbirk, in sicer Plava ladja (2010), Kino dom (2008) in Vsakdanja spominjanja (2008) ter kratke pripovedi z naslovom Punca brez imena iz zbirke Poletne zgodbe, ki je izšla v poletnih mesecih leta 2011 kot bralna priloga dnevnika Delo. Razlog za izbor zbirk z novejšo letnico izdaje so bila predvidevanja, da bo v novejši kratki prozi Vinka Möderndorferja veliko raznolikih medbesedilnih figur, veliko odstopanj od stereotipov tako moškega kot tudi ženskega spola in da Möderndorfer v svojih novejših kratkoproznih zbirkah uporablja realistični slog pisanja ter da njegove novejše kratkoprozne zbirke spadajo v neorealistični tip sodobne slovenske kratke proze. Obravnavane kratke pripovedi so z vidika medbesedilnosti zelo zanimive. Analiza vseh medbesedilnih figur je pokazala, da se avtor poslužuje predvsem citatov in aluzij, nekoliko manj pa ostalih medbesedilnih figur. Z uporabo medbesedilnosti skuša pisatelj doseči verodostojno posredovanje fabule in ustvariti poglobljeno idejno zasnovo, zaradi česar je razumevanje medbesedilnih navezav nepogrešljivo za uspešno celovito dojemanje literarnega dela. Analiza spolnih vlog prinaša spoznanje, da je v novejših kratkoproznih zbirkah obravnavanega avtorja pogosto odstopanje od stereotipov moškega in ženskega spola, kar je bilo tudi pričakovano. Moški in ženska v današnjem času nista več tako stereotipna, kot sta bila nekoč, saj moški niso več vsi agresivni, vase zagledani in neurejeni, ženske pa ne jokave, odvisne od drugih in neodločne (Avsec 2002: 2–3). Iz analize tipoloških značilnosti, torej tipologije sodobne slovenske kratke proze, je ugotovljeno, da spadajo izbrane kratke pripovedi Vinka Möderndorferja v neorealistični tip, in sicer deloma v minimalistični ali posteksistencialistični podtip. Prevladuje realistični način pisanja. Avtor navdih za pisanje črpa iz vsakdanjega življenja, opaziti je tudi lastna doživljanja in doživetja. V zbirkah Plava ladja in Kino dom, so kratke zgodbe skozi celotno zbirko med seboj tematsko povezane.
Ključne besede:Vinko Möderndorfer, slovenska kratka pripovedna proza, kratka pripoved, medbesedilnost, spolna vloga, tipologija sodobne slovenske kratke proze, neorealizem, minimalizem, posteksistencializem
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Lorenčič]
Leto izida:2012
PID:20.500.12556/DKUM-22323 Novo okno
UDK:821.163.6(043.2)
COBISS.SI-ID:19059720 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:NLUH1LVV
Datum objave v DKUM:06.04.2012
Število ogledov:3571
Število prenosov:464
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:Kurze Erzählprosa von Vinko Möderndorfer
Opis:In den Kurzgeschichten von Vinko Möderndorfer äußern sich die Hauptmerkmale der Postmoderne. Die Kurzgeschichten sind außerdem zugleich vom Autor selbst individuell geprägt. Die Diplomarbeit mit dem Titel Kratka proza Vinka Möderndorferja (Kurzprosa von Vinko Möderndorfer) besteht aus der Analyse der Intertextualität (intertextuellen Figuren), geschlechtlichen Rollen (Stereotypen des männlichen und weiblichen Geschlechts) und typologischen Merkmale (Typologie der slowenischen modernen Kurzprosa) in einzelnen Geschichten aus drei Sammlungen: Plava ladja (2010), Kino dom (2008) und Vsakdanja spominjanja (2008) sowie der Kurzgeschichte Punca brez imena aus der Sammlung Poletne zgodbe, die in den Sommermonaten des Jahres 2011 als Beilage der Tageszeitung Delo erschienen ist. Es wurden deswegen Sammlungen mit jüngeren Erscheinungsjahren ausgewählt, weil vermutet wurde, dass es in der neueren Kurzprosa von Vinko Möderndorfer viele vielfältige intertextuelle Figuren und Abweichungen von den Stereotypen sowohl des männlichen als auch weiblichen Geschlechts gibt, dass die neueren Sammlungen von Kurzprosa von Möderndorfer im realistischen Schreibstil geschrieben sind und seine neuere Sammlungen von Kurzprosa als neorealistischer Typ der modernen slowenischen Kurzprosa klassifiziert werden können. Die behandelten Kurzgeschichten sind sehr interessant bezüglich ihrer Intertextualität. Die Analyse aller intertextuellen Figuren hat ergeben, dass der Autor vor allem Zitate und Anspielungen verwendet hat, die anderen intertextuellen Figuren kommen seltener vor. Mit dem Gebrauch von Intertextualität möchte er die Fabel glaubhaft an den Leser bringen und eine vertiefte Ideengrundlage schaffen. Deswegen muss der Leser die intertextuellen Verknüpfungen inbedingt verstehen, um das literarische Werk vollständig erfassen zu können. Die Analyse der geschlechtlichen Rollen hat wie erwartet gezeigt, dass der behandelte Autor in seinen neueren Sammlungen von Kurzprosa oft von den Stereotypen des männlichen und weiblichen Geschlechts abweicht. Ein Mann und eine Frau sind heutzutage weniger stereotypisch als in der Vergangenheit, als Männer noch agressiv, selbstverliebt und ungepflegt und die Frauen überempfindlich, unselbstständig und unentschlossen waren (Avsec 2002: 2–3). Die Analyse der typologischen Merkmale (also der Typologie der slowenischen modernen Kurzprosa) hat ergeben, dass die ausgewählten Kurzgeschichten von Vinko Möderndorfer als neorealistischer Typ klassifiziert werden können, und zwar teilweise als minimalistischer oderpostexistenzialistischer Untertyp. Der Schreibstil ist vorwiegend realistisch. Der Autor schöpft die Inspiration aus dem täglichen Leben, seine Arbeiten geben auch seine eigenen Ansichten und Erlebnisse wieder. In den Sammlungen Plava ladja und Kino dom sind alle Kurzgeschichten einer Sammlung miteinander thematisch verknüpft.
Ključne besede:Vinko Möderndorfer, slowenische kurze Erzählprosa, Kurzgeschichte, Intertextualität, geschlechtliche Rolle, Typologie der slowenischen modernen Kurzprosa, Neorealismus, Minimalismus, Postexsistenzialismus


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici