SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVEK
Avtorji:Železnik, Irena (Avtor)
Brezovnik, Boštjan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Zeleznik_Irena_2011.pdf (1,08 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Povzetek Med izvirne pristojnosti občine sodi tudi načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov. V tej zvezi je bil v Sloveniji v letu 2002 sprejet prvi sistemski zakon, Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je urejal prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon v praksi ni zaživel, saj se je takoj po njegovem sprejemu začel pripravljati nov zakon. Tako je bil v letu 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (06/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C). ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. To so izredno pomembne pristojnosti občin, saj občine z načrtovanjem prostora in opremljanjem stavbnih zemljišč usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj. Navkljub novi pravni ureditvi se je skozi čas v praksi pokazala problematika pravne ureditve opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka. ZPNačrt na področju opremljanja stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instituta in sicer program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Oba instituta se vsebinsko povezuje in kot celota integrira v sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter vodenja prostorske politike v občini. ZPNačrt jasno določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le za občinsko gospodarsko javno infrastrukturo na katero je priključitev obvezna. Med te sodi javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in javno cestno omrežje. Druga javna gospodarska infrastruktura pa se lahko zaračuna v obliki komunalnega prispevka le, če je z občinskim predpisom določeno, da je priključevanje na to komunalno infrastrukturo obvezno. V to kategorijo ne sodi državna gospodarska javna infrastruktura. Z vidika vsebine so pomembne določila, ki se nanašajo na pristojnosti in obveze občine, ki se nanašajo na opremljanje stavbnih zemljišč. Opremljanje stavbnih zemljišč je z ZPNačrt opredeljeno kot projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oz. objekti, načrtovani z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom( OPPN), izvedejo in služijo svojemu namenu. To pa pomeni, da je gradnja objektov dovoljena le na območjih, ki so komunalno urejena s komunalno infrastrukturo, ki jo določajo občinski prostorski akti. Nadalje ZPNačrt določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja z obstoječo komunalno opremo na celotnem območju občine. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo plača občini. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka občina zagotavlja zavezancu priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ali da bo lahko v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo zavezanec nanjo lahko priključil svoj objekt. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Ker ZPNačrt ni določil določljivega roka, v katerem morajo občine sprejeti nove prostorske akte in programe opremljanja z obstoječo komunalno opremo za celotno območje ob
Ključne besede:gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro, prostorska ureditev, prostorski izvedbeni pogoji, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, stavbno zemljišče, opremljanje stavbnih zemljišč, program opremljanja, obračunsko območje, pogodba o opremljanju, objekti komunalne infrastrukture, komunalna oprema, komunalni prispevek, zavezanec za komunalni prispevek.
Leto izida:2011
Založnik:[I. Železnik]
Izvor:Maribor
UDK:34(043.2)
COBISS_ID:4287275 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:4175
Število prenosov:515
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Building land development and building land development fee
Opis:Spatial development planning, performing activities which affect the physical environment, and construction are among the original jurisdictions of municipalities. In this respect, in 2002 Slovenia adopted the first organic law, the Spatial Management Act / ZUreP-1 / (the Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 110/2002), which regulated spatial planning and implementation of spatial planning measures for the purpose of implementing planned spatial arrangements, building land development, and maintaining the system of spatial data compilations. In practice, this act never really came to life, because immediately after its adoption, a new act began to be prepared. Thus, in 2007 the Spatial Planning Act /ZPNačrt/ (OG RS, no. 33/2007, 70/2008-Environment Protection Act-1B, 108/09, 80/2010-Act regarding the siting of spatial arrangements of national significance in physical space (06/2010 corr.) 43/2011-Agricultural Land Act-C) was adopted. The Spatial Planning Act regulates spatial planning as part of spatial management; it determines the types of spatial planning documents, their contents and their mutual relations and procedures for their preparation and adoption. The act also regulates building land development, and establishment and operation of the spatial information system. These are extremely important jurisdictions of municipalities, as municipalities use spatial planning and building land development to direct economic and social development. Despite the new legal arrangements, in practice issues regarding legal arrangements of building land development and building land development fee appeared over time. In the field of building land development the Spatial Planning Act identifies two key institutions, namely building land development programme and the building land development fee. Both institutions are substantively linked and, as a whole, integrated into the system of spatial management and management of spatial policy in municipalities. The Spatial Planning Act clearly states that a municipality may only charge a building land development fee for public service infrastructure connections which are obligatory. These include public water supply, public sewage system with sewage treatment plant and public road network. Other public service infrastructure may be charged in a form of building land development fee only if municipal regulations provide that a connection to municipal infrastructure is obligatory. Public service infrastructure is not included in this category. In terms of contents important provisions are those relating to the jurisdictions and obligations of a municipality which relate to building land development. The Spatial Planning Act defines building land development as the designing and construction of municipal utility equipment and facilities, and networks of other public service infrastructure needed for the spatial arrangements or facilities designed in a municipal spatial plan or in a municipal detailed spatial plan to be executed and to serve their purpose. This means that the construction of facilities is only permitted in areas which provide municipal infrastructure determined by the municipal spatial planning documents. The Spatial Planning Act further provides that municipalities may only charge a building land development fee on the basis of an adopted programme of existing building land development for the entire area of the municipality. Building land development fee represents a payment of partial costs of municipal utilities construction which the person liable is to pay the municipality. The building land development fee does not include costs of maintenance of municipal utility equipment. Building land development fee for each type of municipal utility equipment may be levied if the building land is situated in the fiscal area of this type of municipal utility equipment. By paying building land development fee the municipality provides connection to municipal utility equipment which has already been constructed or will be constructed within a specified time
Ključne besede:public service infrastructure, built public good, spatial arrangements, spatial implementation conditions, spatial development, spatial planning, building land, building land development, development programme, fiscal area, development contract, facilities of municipal infrastructure, municipal utility equipment, building land development fee, person liable for payment of building land development fee.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici