| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:ŠTUDIJ VPLIVA OBDELAVE S HITOZANOM NA HIDROFOBNO/HIDROFILNI KARAKTER VLAKEN
Avtorji:Lozinšek, Karmen (Avtor)
Strnad, Simona (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Šauperl, Olivera (Komentor)
Datoteke:.pdf UNI_Lozinsek_Karmen_2011.pdf (1,76 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FS - Fakulteta za strojništvo
Opis:Zaradi porasta mikrobiološko pogojenih bolezni in okužb potekajo številne raziskave z namenom poiskati trajne rešitve z novimi biorazgradljivimi materiali, obdelavami oz. tehnologijami, ki zagotavljajo trajne učinke ob popolni varnosti tako za človeka kot okolje. Hitozan je eno izmed najbolj obetajočih naravnih sredstev s protimikrobnim delovanjem, vendar pa obdelave tekstilnih vlaken s hitozanom bistveno vplivajo na površinske lastnosti materiala in na njegov hidrofilno/hidrofobni karakter, ki je pri medicinskih aplikacijah bistvenega pomena. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti kako obdelava celuloznih vlaken (bombaž, viskoza, modal in liocel) s hitozanom ter različni pogoji sušenja vplivajo na njihove površinske hidrofilno/hidrofobne lastnosti. Raziskava sprememb hidrofilno/hidrofobnih lastnosti bombaža in različnih tipov viskoznih vlaken bo omogočila izbiro najprimernejše surovine za posamezne izdelke in nakazala možnosti za povečanje njihove vpojnosti, ki bi naj zadostile različnim zahtevam potrošnikov. Rezultati so pokazali, da se regeneriranim celuloznim vlaknom po obdelavi s hitozanom hidrofilnost signifikantno zviša, in sicer v povprečju za 10 %. Sušenje s hitozanom obdelanih vlaken pri višji temperaturi kratek čas ugodneje vpliva na zvišanje hidrofilnosti kot sušenje pri sobni temperaturi. Bombažu pa se po obdelavi s hitozanom hidrofilnost zniža, saj se stični koti z vodo v primerjavi z neobdelanimi vlakni zvišajo za 6 %.
Ključne besede:medicinske tekstilije, celuloza, bombaž, viskoza, modal, liocel, hitozan, tenziometrija, stični kot
Leto izida:2011
Založnik:[K. Lozinšek]
Izvor:Maribor
UDK:677.017.63(043.2)
COBISS_ID:16077078 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:PL5QZWTI
Število ogledov:2053
Število prenosov:197
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:KTFMB - FS
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:STUDIE DER EINFLUSS DER VERARBEITUNG MIT CHITOSAN AUF HYDROPHOBEN/HYDROPHILEN CHARAKTER DER FASER
Opis:Wegen zunehmender Anzahl von mikrobiologisch bedingter Krankheiten und Infektionen verlaufen zahlreiche Forschungen um dauerhafte Lösungen mit neuen biologisch abbaubaren Stoffen, neuer Verarbeitung bzw. Technologie, die nachhaltige Wirkung für maximale Sicherheit so für den Menschen als auch für die Umwelt versichern, zu finden. Chitosan ist eines der aussichtsvollsten natürlichen Polymeren mit antimikrobieller Wirkung, jedoch wirkt die Behandlung von Textilfasern mit Chitosan wesentlich auf die Oberflächeneigenschaft des Stoffes und auf dessen hydrophilen/hydrophoben Charakter, der in medizinischen Anwendungen von entscheidender Bedeutung ist. Der Studienzweck meiner Diplomarbeit war festzustellen, wie die Behandlung von Zellstofffasern (Baumwolle, Viskose, Modal und Lyocell) mit Chitosan unter unterschiedlichen Trockenbedingungen auf dessen hydrophile/hydrophobe Oberflächeneigenschaften wirkt. Die Forschungsarbeit über Veränderungen hydrophiler/hydrophober Eigenschaften der Baumwolle und verschiedener Sorten von regenerierten Zellstoffasern wird die beste Wahl der Rohstoffe für einzelne Produkte ermöglichen und die Möglichkeit bieten ihre Absorptionsfähigkeit zu steigern, um so den verschiedenen Ansprüchen der Konsumenten zu genügen. Die Ergebnisse haben darauf hingewiesen, dass die Wasseraufnahme bei regenerierten Zellstofffasern nach der Verarbeitung mit Chitosan bedeutend steigerte, und zwar im Durchschnitt um 10 %. Weiter wurde ermittelt, dass bei mit Chitosan behandelten Fasern das Trocknen bei höherer Temperatur für kurze Zeit besser auf das Steigern der Wasseraufnahme wirkt als das Trocknen bei Zimmertemperatur. Die Wasseraufnahme bei Baumwolle nach der Behandlung mit Chitosan verringert sich, da sich die Kontaktwinkel mit Wasser im Vergleich mit unverarbeiteten Fasern um 6 % erhöhen.
Ključne besede:Medizinische Textilien, Zellstoff, Baumwolle, Viskose, Modal, Lyocell, Chitosan, Tensiometrie, Kontaktwinkel


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici