| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:ZAPOSLOVANJE MLADIH IN NJIHOVA SOCIALNA VARNOST
Avtorji:Čerič, Selma (Avtor)
Kavar-Vidmar, Andreja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Ceric_Selma_2011.pdf (1,89 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo (m2)
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:V sodobni družbi prihaja do bistvenih sprememb pri prehodih mladih na področje dela in v zaposlitev, saj ti postajajo kompleksnejši in bolj diferencirani kot v preteklosti. Opuščanje koncepta polne zaposlenosti prispeva k večji negotovosti pri osamosvajanju in vstopanju mladih v svet dela. V sedanjem času je veliko pozornosti namenjene fleksibilnim zaposlitvam. Vse bolj se vpeljujejo nove nestandardne oz. postmoderne oblike zaposlovanja, kot so samozaposlovanje, zaposlitev za določen čas in s skrajšanim delovnim časom. Odprto ostaja vprašanje, ali te zaposlitve vodijo v stabilno zaposlitev ali predstavljajo past in vodijo mlade v marginalizacijo in izključenost. Za mlade je značilno, da že v času šolanja občasno sezonsko, počitniško ali honorarno bolj ali manj redno opravljajo delo za plačilo in občasno vstopajo na trg dela. Dotok mladih iz šol med brezposelne je značilen za vse države. Prispevajo k vsem vrstam brezposelnosti: k frikcijski, ker prvič iščejo primerna delovna mesta, za kar jim manjka ustreznih izkušenj; k ciklični zaradi sezonsko neenakomernega zapuščanja šol in k strukturni, ker sistem rednega izobraževanja pogosto ne sledi ali ne more slediti spremembam v strukturi proizvodnje, pri čemer mladim manjka predvsem ustreznih delovnih izkušenj. Zanje je torej značilno menjavanje nezaposlenosti z obštudijskimi in delnimi zaposlitvami. Večina jih pogosto vstopa v začasna delovna razmerja in so zaradi tega izpostavljeni tveganju zaporednih obdobij brezposelnosti. Pri selekciji zaposlitev gre v prvi vrsti za kriterij izobrazbe oziroma kvalificiranosti in delovnih izkušenj, v želji po minimaliziranju tveganja pa delodajalci vse bolj ocenjujejo tudi določene osebnostne lastnosti, kot so zanesljivost, prizadevnost itd. Ti pogoji za vstop na trg dela najbolj oblikujejo ranljive skupine mladih, med katere spadajo posamezniki s pomanjkljivo izobrazbo, neustrezno kvalifikacijo, mladi iz nižjih socialnih slojev in manjšin, imigranti ter v določenih okoliščinah dekleta. Te skupine še posebej izstopajo tam, kjer je splošna stopnja brezposelnosti velika. Ugotovitve European youth foruma (2001) kažejo, da v zadnjih dveh desetletjih prehajanje mladih v svet dela zaznamujejo tri glavne spremembe: čas prehoda zaradi podaljševanja izobraževanja nastopi v poznejši fazi posameznikovega življenja; trajanje prehoda se podaljšuje zaradi negotovosti na trgu dela in vključevanja v občasne oblike dela; mladi pa so zaradi deregulacije trga delovne sile, sprememb v sistemu socialnega varstva in zmanjševanja povprečnih dohodkov bolj ranljivi in nezavarovani. Vpogled v statistiko podatkov (Letno poročilo Zavoda RS za zaposlovanje) razkrije, da se problematika brezposelnosti mladih v Sloveniji kljub celotni ugodni sliki relativno nizke stopnje brezposelnosti v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami aktualizira in da narašča predvsem brezposelnost prvih iskalcev zaposlitve. Vendar pa se je stopnja mladih brezposelnih zaradi gospodarske krize v preteklem letu kar precej dvignila. Statistični podatki kažejo, da je imela Evropska unija pred zadnjo pridružitvijo novih članic približno sedem milijonov mladih brezposelnih, starih do 25 let, od teh 40 % dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so bili brezposelni več kot leto dni. Višja stopnja brezposelnosti pri mladih kot v drugih starostnih skupinah je sicer pričakovana, ugotovitve pa kažejo, da je v Evropi brezposelnost mladih višja od stopnje brezposelnosti celotne populacije, zato je opozoriti na resnost problema marginalizacije in izključenosti mladih. V zadnjih letih število srednješolcev in diplomantov strmo narašča, trg delovne sile pa žal takšnega bremena ne zmore. Mogoče ni toliko problem v številu delovnih mest kot to, da so delovna mesta za določene poklice omejena, iskalcev tovrstnih zaposlitev pa je enostavno preveč. Slovenska ekonomija se vedno bolj razvija v smeri tehnološko zahtevne in storitveno naravnane ekonomije, kar predpostavlja potrebo po visoko i
Ključne besede:Mladi, brezposelnost, vstop na trg delovne sile, študentsko delo, socialni status, socialna varnost.
Leto izida:2011
Izvor:Maribor
COBISS_ID:6878483 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:NAOROEAU
Število ogledov:2081
Število prenosov:392
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FOV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:EMPLOYMENT OF THE YOUTH AND THEIR SOCIAL SECURITY
Opis:Young people are becoming more complex and differentiated compared to the past and therefore the modern society has entered a phase of changes with young people’s transition to the field of work and employment. Giving up the concept of full employment contributes to higher uncertainty at emancipation and entering the world of work. Nowadays a lot of attention is given to flexible employment. More and more of nonstandard and postmodern employment forms are introduced, like self-employment, employment for defined period or with shortened working hours. A question remains, whether these forms of employments are leading to stable employment or they present a trap, leading young people to marginality and exclusion. It is distinctive of young people that they occasionally work for money already during the time of schooling and thereby enter the work market. Flow of young people from school to unemployed is characteristic for all countries. They contribute to all forms of unemployment: frictional, because they search for suitable working places but without proper experiences; cyclic, because schooling ends seasonally; and structural, because the system of education does not or cannot follow the changes in structure of production, where young people lack proper working experiences. Characteristic of young people is changing unemployment state with partial employments beside schooling. Majority of them usually enters in occasional employments and are therefore exposed to risk of consecutive periods of unemployment. When employers are selecting candidates, the criterion of education comes first or qualification and working experiences. To minimize the risk, the employers are more and more evaluating also some personal characteristics like reliability, assiduity, etc.. These conditions for entering the work market form vulnerable groups of young people, where can be found individuals with insufficient education, inappropriate qualification, young people from lower social strata and minorities, immigrants and girls in some circumstances. These groups can best be seen, where the general unemployment rate is high. Findings of European youth forum (2001) are showing that in the last two decades the transition of young people to work market was marked with three main changes: time of transition comes in later phase of one’s life, because of prolonged education; duration of transition is prolonged, because of uncertainty in work market and cooperation in part time jobs; young people are more vulnerable and unsecured, because of deregulation of work market, changes in system of social security and lowering of average incomes. Insight in statistics of data (Annual report Zavod RS za zaposlovanje) reveals that the problematic of young unemployed people in Slovenia is being actualized and that there is an increasing rate of unemployed first work seekers, despite the overall satisfactory picture of relatively low unemployment rate compared to some European countries. Although, the unemployment rate of young people has risen in last year, because of the economic crisis. Statistical data are showing that there was around seven million of young unemployed people aged to 25 years in European union before last enlargement. Of these, 40% was unemployed for more than a year. Higher unemployment rate among young people is expected, however the findings are showing that the unemployment rate of young people in Europe is higher than the unemployment rate of whole population, therefore warning is needed about seriousness of the problem of marginalization and exclusion of young people. In last few years the number of secondary school students and graduate students is steeply rising, but the work market is not up to such a burden. Probably there is not a problem in number of working places than rather in limited number of working places for certain occupations and in too high number of seekers for these places. Slovene economy is developing in the direction of technologically pretentious and service oriented economy, wha
Ključne besede:Young people, unemployment, entering work market, student work, social status, social security.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici