| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:GOSPODARSKA KONKURENČNOST SAVINJSKE REGIJE
Avtorji:Povh, Helena (Avtor)
Lorber, Lučka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Povh_Helena_2011.pdf (3,03 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V diplomski nalogi so primerjane socialno-ekonomske spremembe v regiji po letu 1991 in njihov vpliv na konkurenčnost gospodarstva. Savinjska regija ima prehodno lego v Sloveniji in v Evropi. Naravnogeografsko jo zaznamuje krajinska pestrost in s tem velik turistični potencial. Gostota poselitve je nadpovprečna, demografska struktura je ugodna. Regijsko gospodarstvo so zaznamovale številne spremembe, kot posledica svetovnih gospodarskih trendov s prehodom v postindustrijsko družbo. Osamosvojitev Slovenije, tranzicija in prehod na tržno gospodarstvo so v začetku devetdesetih let v regiji povzročili hudo gospodarsko krizo. Industrija, kot nosilec gospodarske rasti regije, je temeljila na zastareli opremi. Delovno intenzivne panoge je zajel proces deindustrializacije, ki je povzročil vsesplošno družbeno krizo. Začel se je proces prestrukturiranja, ki je narekoval strukturne spremembe v gospodarstvu. Kmetijstvo je izgubljalo v ekonomskem pomenu regije, z integracijo znanosti in tehnologije se je zmanjšalo število zaposlenih v industrijskih dejavnostih. Sočasno s prestrukturiranjem sta potekala tudi procesa terciarizacije in kvartarizacije gospodarstva, začel se je povečevati pomen storitev. Kot posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu je nastopila tudi preobrazba pokrajine. Nova družbena, politična in gospodarska prelomnica je nastopila z vstopom na skupni evropski trg. Z obdobjem globalizacije in tržno naravnane ekonomije, se poglabljajo razvojne razlike med regijami. Konkurenčno gospodarstvo temelji na novi industriji, ki zaposluje visoko izobraženo in inovativno usmerjeno delovno silo. Čeprav v dejavnostni strukturi prevladujejo storitve, je za regijsko gospodarstvo značilen nadpovprečen delež industrije. Steber regijskega gospodarstva ostajajo velike industrijske družbe, usmerjene v predelovalno dejavnost in gradbeništvo. Industrijska tradicija bo še naprej pomembna in perspektivna usmeritev, seveda ob potrebnem prestrukturiranju. Izobrazba zaposlenih in vlaganje v raziskovalno—razvojno dejavnost sta nizki, povezava med gospodarskimi objekti in regionalnimi institucijami znanja pa je premalo izkoriščena. Ena glavnih prednosti regije je strateško pomembna prometna lega, ki lahko ob vzpodbujanju podjetništva in izgradnji ustrezne infrastrukture izkoristi svoj človeški potencial in industrijsko tradicijo ter postane konkurenčna v Sloveniji in na globalnem trgu.
Ključne besede:deindustrializacija, delovno intenzivne panoge, tržna ekonomija, nova industrija, postindustrijska družba, terciarizacija, skupni evropski trg, konkurenčnost
Leto izida:2011
Založnik:[H. Povh]
Izvor:Maribor
UDK:91(043.2)
COBISS_ID:18149384 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:BVOTWKNE
Število ogledov:1709
Število prenosov:195
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
FNM
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:ECONOMIC COMPETITIVENESS OF SAVINJSKA REGION
Opis:In diploma thesis were compared the socio-economic changes since 1991 and their impact on economic competitiveness of the Savinjska region. Geographical position is the top privilege of the region. In terms of physical geography, dynamical and extraordinary relief is characteristic for this region which offers the greatest potential of tourism. Population density is above average, the population structure is appropriate. The economy of the Savinjska region was marked by a number of changes as a result of global economic trends in the transition to a post-industrial society. In the early nineties, the severe economic crisis in the region was caused by Slovenia's independence and the transition to a market economy. The structure of region's industry was based on a structure that was uncompetitive with modest revenues. Deindustrialization process has affected most intensely labour-intensive branches of industry. The process of restructuring industry has resulted in structural changes in the economy. The integration of knowledge and technology has reduced the number of employees in secondary sector. At the same time, the process of the tertiarization and quaternarization of the population has occurred. The proportion of employees in service activities was increasing rapidly. At the time of processes restructuring industry the transformation of the physiognomy of the landscape has occurred. In the 2004, Slovenia entered to a common European market. In the post-industrial period, the globalization of the world economy resulted deeping even more the differences between developed and undeveloped countries of the world. In Slovenia, the development disparities between regions have increased. New industry, employing a highly skilled work force capable of innovative creation and competitive appearance in global markets is the primary condition for competitiveness economy and the economic development of regions. Although the structure is dominated by the activities of tertiary sector, the regional economy is characterized by above-average share of industry, based on the large industrial manufacturing and construction companies. Industrial activity remains a promising and a top economic branch in the post-industrial period, but in a condition of restructuring to high technological activity with a high added value. The lack of education of employees and low investment in research and development activity, with insufficient synergy between industry and science, are the greatest inabilities of the regional perceptiveness. The regional interest of economic development lies in its traffic position and establishing links between human potential and industrial tradition to appear competitively in a world of market.
Ključne besede:deindustrialization, labour-intensive branches of industry, market economy, new industry, post-industrial period, tertiarization, the common European market, competitiveness


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici