SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:SOJENJE V RAZUMNEM ROKU-PROJEKT LUKENDA IN NJEGOVE POSLEDICE
Avtorji:Verdinek, Metka (Avtor)
Rijavec, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Kežmah, Urška (Komentor)
Datoteke:.pdf UNI_Verdinek_Metka_2010.pdf (1,35 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Pravica do sojenja v razumnem roku oz. do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je torej ustavna kategorija od 23.12.1991. Zagotavlja jo tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah, katero je Slovenija ratificirala 28.6.1994. Ta pravica je eno izmed temeljnih jamstev v sodnih postopkih. Vendar pa ta pravica v praksi povzroča posebno resne probleme. Podatki Evropskega sodišča za človekove pravice nam povedo, da je Slovenija v kar 209 primerih kršila pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, za kar je morala plačati okoli 750 tisoč evrov odškodnine54. Število vloženih zadev, v katerih pritožniki tožijo Slovenijo zaradi kršenja te pravice, zadnja leta sicer dejansko ne narašča več, razlog pa je sprejetje zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki se uporablja od 1. januarja 2007. Evropsko sodišče je menilo, da so pravna sredstva, ki jih daje ta zakon, učinkovita pravna sredstva v smislu določb evropske konvencije o človekovih pravicah. Nerazumno dolgi sodni postopki, ki so pripeljali do stanja,da so se začeli slovenski državljani množično pritoževati na ESČP, ogrožajo pravno varnost, ki pa je ena izmed ključnih elementov pravne države. Postanejo lahko celo zanikanje sodega varstva in kar je najhuje, vodijo v samopomoč. Sodno varstvo pravice ne sme biti slabša alternativa samopomoči. Odpraviti se mora sistemski vzrok za nastanek sodnih zaostankov, nato pa sanirati obstoječe stanje( projekt Lukenda), dokler ne pridemo do točke, ko postane sodni zaostanek posamezen netipičen primer, nastal večinoma iz razloga na strani posameznega sodnika ali tudi stranke postopka. Do sedaj po mojih raziskavah ni bilo realizacije iz leta 2005, ko se je kot posledica dobljene sodbe na ESČP v primeru Lukenda pri nas oblikoval projekt z istim imenom in ciljem za odpravo sodnih zaostankov. Ta načrt za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010 so pripravili pravosodno ministrstvo, vrhovno sodišče in državno tožilstvo. Glavni ukrepi za zagotovitev večje učinkovitosti sodstva in odpravo sodnih zaostankov55, kot so določeni v Programu reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji in v okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, so: — zagotovitev prostorskih pogojev v skladu s strategijo prostorskega razvoja pravosodnega sistema; — dodatna zagotovitev in organiziranje človeških virov oziroma strokovnega osebja za določen čas, in sicer do 31. 12. 2010, ko načrtujemo odpravo sodnih zaostankov; — stimulativno nagrajevanje sodnega osebja za odpravljanje sodnih zaostankov. Vsi ti ukrepi, poleg njih tudi spremembe zakonodaje, informatizacija pravosodnega sistema, ki so bili izvedeni do danes niso prinesli realizacije zastavljenih ciljev iz leta 2005, da naj se zaostanki zmanjšajo oz. celo odpravijo. Glede napovedi, da naj se število nerešenih zadev iz leta 2005, ko jih je bilo 524.016 zmanjša do konca leta 2010 na 284.000, ni prišlo do realizacije zastavljenega cilja, saj so se zmanjšali le na 425.624, kar predstavlja 19 odstotkov manj. Realizacija bi naj bila 50 odstotkov manj. Res pa je, da imamo podatke do 31.12.2009, kar pomeni, da je do realizacije še 1 leto časa, vendar lahko sklepamo, da do želenega cilja skoraj ni mogoče priti. Glede na statistike z prejšnjih let. Sedaj pa glede sodnih zaostankov glede na 50.čl. sodnega reda, ki naj bi se po napovedih iz leta 2005, ko naj bi bilo 310.333 takšnih nerešenih spisov, število zmanjšalo na 155.000. Realizacije napovedanega cilja tudi v tem primeru ni bilo, saj je skupno število sodnih zaostankov na dan 31.12.2009 263.050, kar pa je veliko preveč kot 155.000. Po izračunih se je število sodnih zaostankov zmanjšalo do dne 31.12.2009 za 15,23 odstotkov, kar pa je daleč od napovedi 50 odstotkov. Kako uspešen bo projekt Lukenda pri svojih zastavljenih ciljih bomo lahko natančno ugotovili konec leta 2010. Do sedaj lahko zaključimo, da realizacija ciljev načrta za odpravo sodnih zaostankov po sedaj dostopnih podatkih, žal n
Ključne besede:SOJENJE V RAZUMNEM ROKU, PROJEKT LUKENDA, RAZUMEN ROK, EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE, ORGANIZACIJA SODSTVA, SPREMEMBE V PRAVOSODJU, PRIMERI IZ PRAKSE NA ESČP.
Leto izida:2010
Založnik:[M. Verdinek]
Izvor:Maribor
UDK:34(043.2)
URN:URN:SI:UM:DK:1MWBHSTC
COBISS_ID:4090411 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:4681
Število prenosov:499
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:ACCESS TO JUSTICE-PROJECT LUKENDA AND ITS CONSEQUENCES
Opis:CONCLUSIONS The right to a trial within reasonable time or without unnecessary delay has been considered as a constitutional right since December 23, 1991. It is also ensured by the European Convention on Human Rights, ratified by Slovenia on June 28, 1994. The above mentioned right is one of the fundamental guarantees of judicial proceedings, however, in practice it causes serious problems. Data of the European Court of Human Rights show that Slovenia has violated the right to a trial without unnecessary delay in 209 cases and, therefore, had to pay a fine of €750,00054. The number of cases in which complainants sue Slovenia for infringing the right has not grown in recent years. The reason for this is the adoption of the Law on judicial protection without unnecessary delay that has been in force since January 1, 2007. According to the European Court, the measures of the law were efficient in regard to the provisions of the European Convention on Human Rights. Unreasonably long judicial proceedings have led to a situation in which the Slovenian citizens massively began to complain to the ECHR, and hereby endanger legal certainty which is one of the key elements of the rule of law. They can cause denial of the judicial protection and what is even worse, lead to self-help. Judicial protection of rights must not be a worse alternative of self-help. Abolishing the systematical cause of backlog and then rehabilitate the existing situation (Lukenda Project) until we reach a point where it becomes a single atypical backlog of an individual judge or the proceeding party. According to my research there has been no realization since 2005, when the case was won at the ECHR and consequently a project of the same name was formed to abolish the backlog. The plan to eliminate the backlog until 2010 has been prepared by the Ministry of Justice, the Supreme Court and the State Prosecutor. Main measures to ensure greater efficiency of the judiciary and the elimination of judicial backlog, as defined in the Reform Program for Achieving the Lisbon Strategy in Slovenia and in the context of economic and social reforms for increasing the welfare in Slovenia, are:  ensuring the spatial conditions in line with the spatial development of the judicial system;  additional assurance and organization of human resources and professional staff for a limited period until December 31, 2010, when the backlog elimination is planned;  incentive remuneration of judicial personnel to address the backlog. All of the measures that have been carried out, besides the legislation change and the computerization of the judicial system, have not brought the goals on reducing or even eliminating the backlog from 2005 into realization. In 2005 the number of cases pending was 524,016. According to the predictions, it was supposed to be reduced by 50 percent to 284,000 by the year 2010. However, this was not the case, since the number decreased only to 425,624, representing 19 percent less. It has to be stressed that these are the data until December 31, 2009, so there is still 1 year left for the realization. According to the statistics from the previous years, the realization of the plan is not possible. According to court order Article 50 the backlog was supposed to decrease from 310,333 in 2005 to 155,000. There was no realization of the predicted aim, since the total number of backlog was 263,050 on December 31, 2009, which is a lot more than 155,000. The calculations show that the number of backlog decreased by 15.23 percent by December 31, 2009, which does not correlate with the predicted 50 percent. How successful the Lukenda Project will be in its objectives, will be accurately determined by the end of 2010. So far, we can conclude that the realization of the objectives to eliminate the backlog according to the currently available data, is, unfortunately, not successful. If I sum up the words of Ms Lena Medič, the elimination of backlog in still far away. Coordination and consensus between politics and the p
Ključne besede:ACCESS TO JUSTICE, PROJECT LUKENDA, REASONABLE TIME, EUROPEAN COURT OF HUMAN RIGHTS, CHANGES OF JUSTICE, CASES FROM EUROPEAN COURT OF HUMAN RIGHTS


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici