| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI JAVNEMU USLUŽBENCU
Avtorji:Lutarič, Tadeja (Avtor)
Korpič-Horvat, Etelka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Lutaric_Tadeja_2010.pdf (591,40 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Namen diplomske naloge je s primerjavo ureditve posameznih institutov po ZJU in ZDR, torej s primerjavo javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju ter na podlagi sodne prakse, raziskati ali obstajajo razlike pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v javnem in zasebnem sektorju, in če obstajajo ali so potrebne. Nadalje me zanima ali povzroča razlog nesposobnosti v praksi probleme, torej kako je z razmejitvijo razloga nesposobnosti od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je lahko zdravstveno stanje (bolezen) javnega uslužbenca ali delavca razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na osnovi prebrane literature, sodne prakse in drugih virov, sem z metodo opisovanja (deskripcijsko metodo) pojasnila osnovne pojme, s pomočjo komparacijske in kompilacijske metode sem primerjala vire in obravnavala opisan problem. Ugotovila sem, da še vedno obstajajo razlike, določene so potrebne zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev in narave nalog, ki jih opravljajo, vendar pa se določene razlike zdijo nepotrebne. Razlike obstajajo glede sodnega varstva, definicije nesposobnosti, odpravnine, v iskanjih možnosti ohranitve zaposlitve. Poleg tega se v praksi pojavljajo težave pri razlikovanju odpovednega razloga nesposobnosti od krivdnega razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa je rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Bolezen ne more biti utemeljen odpovedni razlog, hkrati predstavlja diskriminatorno ravnanje. ZDR med odpovednimi razlogi ne pozna takšnega odpovednega razloga. Smiselno enako velja za javne uslužbence. Torej še vedno obstajajo nepotrebne razlike, ki javne uslužbence postavljajo v neenak položaj. ZJU bi naj urejal le take posebnosti, ki izvirajo iz narave dela javnih uslužbencev, ne pa ko gre za pravice enake vsebine, kot pri pravici do odpravnine, sodnem varstvu…
Ključne besede:delovno pravo, uslužbensko pravo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pravice javnih uslužbencev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, Komisija za pritožbe iz delovnih razmerij pri Vladi RS, pravice in obveznosti javnih uslužbencev Nemčiji
Leto izida:2010
Založnik:[T. Lutarič]
Izvor:Maribor
UDK:34(043.2)
COBISS_ID:4053803 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:0B6OXPOC
Število ogledov:5404
Število prenosov:832
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Kündigung des Arbeitsvertrages der Beschäftigten im Öffentlichen Dienst wegen Unfähigkeit
Opis:Der Zweck der Diplomarbeit ist mit dem Vergleich der Beschäftigten im Öffentlichen Dienst und der Arbeiter im Privaten Sektor und aufgrund von Gerichtsurteilen herauszufinden, ob bei Kündigungen wegen Unfähigkeit Unterschiede zwischen den Beshäftigten im Öffentlichen Dienst und den Arbeitern Privaten Sektor bestehen und ob diese Unterschiede gerechtfertigt sind. Des weiteren interessiert mich ob die Kündigungsgründe Unfähigkeit und Selbstverschulden (Schuld) in der Praxis Probleme bereiten und ob ein schlechter Gesundheitszustand (Krankheit) ein Kündigungsgrund wegen Unfähigkeit ist. Mit Hilfe von Literatur, Gerichtsurteilen und anderen Quellen , habe ich mit der Deskriptionsmethode, der Komparationsmethode und der Kompilationsmethode die verschiedenen Quellen verglichen und das beschriebene Problem behandelt. Heraus kam, dass Unterschiede bestehen. Einige sind gerechtfertigt wegen der besonderen Stellung der Beschäftigten im Öffentlichen Dienst und deren Aufgaben, andere wiederum erscheinen als unnötig. Unterschiede bestehen beim Rechtsschutz, bei der Definition von Unfähigkeit, bei der Abfindung, beim Suchen von Möglichkeiten der Weiterbeschäftigung. Ausserdem kommt es in der Praxis zu Problemen beim Unterscheiden der Kündigungsgründe Unfähigkeit und Selbstverschulden (Schuld). In jedem einzelnem Fall muss beurteilt werden, ob ein bestimmtes Verhalten des Beschäftigten im Öffentlichen Dienst oder des Arbeiters im Privaten Sektor auf seiner Unfähigkeit für rechtzeitiges, fachliches und hochwertiges erledigen (verrichten) seiner Arbeit beruht, oder ob der Grund seine subjektive Einstellung zur Arbeit ist. Der Gesundheitszustand (Krankheit) ist kein begründeter Kündigungsgrund. Noch immer bestehen Unterschiede zwischen den Beschäftigten im Öffentlichen Dienst und den Arbeitern im Privaten Sektor, die die Beschäftigten im Öffentlichen Dienst benachteiligen. Besonderheiten bzw. Unterschiede sollte es nur geben, wenn es die besondere Stellung der Beschäftigten im Öffentlichen Dienst und deren Aufgaben so verlangen und nicht wenn es um Rechte mit dem gleichen Inhalt geht, wie ZB. Bei der Abfindung, der Definition von Unfähigkeit, bei der Rechtshilfe…
Ključne besede:das Arbeitsrecht, das Beamtenrecht, Beendigung des Arbeitsverhältnisses, Kündigung wegen Unfähigkeit, der Vorgang vor der Kündigung wegen Unfähigkeit, Rechte der Beschäftigten im Öffentlichen Dienst nach der Kündigung wegen Unfähigkeit, der Ausschuss für Rechte im Arbeitsverhältniss, Rechte und Pflichten der Beschäftigten im Öffentlichen Dienst in Deutschland


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici