| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:BOSSING V TEORIJI IN PRAKSI
Avtorji:Šmid Zajc, Tina (Avtor)
Ferjan, Marko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Smid_Zajc_Tina_2010.pdf (1,89 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:V času globalizacije, finančne in gospodarske krize je nasilja vseh vrst vse več. Nasilje se je, zaradi tempa življenja, ki ga živimo , razširil ne le iz ulic, temveč tudi iz družin, na delovna mesta. Pojavljati se je pričel v najbolj prefinjeni ter potuhnjeni obliki, ki jo sploh poznamo. Iz pojava nove oblike nasilja, ki ga imenujemo mobing, se je razkrila sodobna oblika nasilja, imenovanega bossing. Bossing je zelo škodljivo ter kaznivo dejanje, ki ga izvaja vodja ali šef nad svojim podrejenim. Napadeni je izpostavljen sistematičnem in dlje trajajočim napadom s strani nadrejenega. Te vrste dejanja se odražajo v vedno več konfliktnih situacijah, stresu pri zaposlenih, povečani fluktuaciji, nezadovoljstvu, zmanjšani storilnosti, čustveni izčrpanosti itd., kar se posledično odraža na uspešnosti organizacije. Med pisanjem diplomske naloge sem ugotovila, da se bossing v praksi ne pojavlja tako pogosto, kot je to morda čutiti. Kadar pa se ga izvaja, so najpogostejši vzroki za pojav bossinga slaba organizacija dela in slab stil vodenja. Zaradi slabe organizacije in nepravilnega stila vodenja se vsakodnevni konflikti ne rešujejo sproti. Izogibanje reševanju konfliktov ali reševanje konfliktov na nepravi način lahko pripelje do pojava bossinga. V raziskavi smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih s svojim vodjo rešujejo konflikte le občasno. Pojav bossinga se v podjetju lahko opazi s spremenjenim stanjem v podjetju. Ugotovili smo, da anketirani najbolj pogosto opažajo kot spremenjeno stanje v podjetju to, da jih je vodja močno obremenil z delom. Najpogostejša oblika napadalnega vedenja s strani vodje je seganje v besedo, kar na prvi pogled ni tako huda oblika bossinga, vendar smo z raziskavo ugotovili, da so za vse žrtve bossinga posledice enako hude. Posledice se na začetku kažejo kot splošna preutrujenost, razdražljivost, slabe odločitve pri delu ter napake pri delu. Posledice bossinga se postopno lahko oblikujejo do najhujše oblike; to je huda depresija in poskus samomora. Kot najboljši predlog za preprečitev bossinga je po moji oceni na podlagi raziskave drugačna organizacija dela in drugačen način vodenja.
Ključne besede:Mobing, bossing, nadrejeni, podrejeni, način vodenja.
Leto izida:2010
Izvor:Maribor
COBISS_ID:6633235 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:RWA6ZSAL
Število ogledov:3113
Število prenosov:281
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FOV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:BOSSING IN THEORY AND PRACTICE
Opis:In der Zeit der Globalisierung, finanzieller und wirtschaftlicher Krise, gibt es immer mehr Aggression aller Art. Die Aggression hat sich wegen unseres Lebenstempos nicht nur aus den Straßen, sondern auch aus Familien aus auf die Arbeitsplätze ausgebreitet. Es begann sich in einer sehr raffinierten und hinterhältigen Form zu zeigen. Aus dieser neuartigen Form von Aggression, die wir Mobbing nennen, ergab sich eine moderne Form von Aggression, Bossing. Bossing ist eine sehr schädliche und strafbare Handlung, die von einem Leiter oder Chef gegen eine Person im eigenen Betrieb ausgeübt wird. Das Opfer wird systematischen und länger anhaltenden Angriffen seitens Vorgesetzten ausgesetzt. Das kommt deutlich zum Vorschein in zunehmender Zahl der Konfliktsituationen, Stress bei den Beschäftigten, erhöhter Frustration, Unzufriedenheit, verringerter Arbeitsproduktivität, emotionaler Erschöpfung, usw., was alles sich folglich in der Leistungsfähigkeit der Organisation widerspiegelt. Beim Schreiben der Diplomarbeit stellte ich fest, dass Bossing in der Praxis nicht so oft auftritt, wie das eventuell aussieht. Allerdings, wenn es schon dazu kommt, sind die häufigsten Ursachen eine schlechte Arbeitsorganisation und ein schlechter Führungsstil. Wegen schlechter Organisation und Führungsstils werden täglich auftretende Konflikte nicht umgehend gelöst. Das Vermeiden von Konflikten oder Lösung der Konflikte auf eine falsche Art und Weise, kann zur Entstehung von Bossing führen. In der Untersuchung haben wir festgesellt, dass fast die Hälfte der Befragten nur gelegentlich Konflikte mit ihren Vorgesetzten lösen. Die Entstehung von Bossing kann in einer veränderten Situation im Betrieb beobachten werden. Wir haben festgestellt, dass die Befragten diese veränderte Situation am häufigsten sehen, indem ihnen der Chef noch mehr Arbeit anvertraut. Die häufigste Form des aggressiven Verhaltens durch den Chef ist das ständiges Inswortfallen, was auf den ersten Blick keine so schwere Form von Bossing ist. Wir haben aber mit der Umfrage festgestellt, dass das für alle Opfer von Bossing gleich schwerwiegende Folgen hat. Die Folgen zeigen sich am Anfang wie allgemeine Müdigkeit, Gereiztheit, schlechte Entscheidungen bei der Arbeit und Fehler bei der Arbeit. Die Folgen von Bossing können sich allmächlich zu schlimmeren Formen bilden; das sind eine ernste Depression und Selbstmordversuch. Aufgrund der durchgeführten Untersuchung ist meines Erachtens nach der beste Vorschlag das Bossing zu verhindern eine andere Arbeitsorganisation und ein anderer Führungsstil.
Ključne besede:Mobing, bossing, Vorgesetzter, Untergebener, Führungsstil


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici