SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:ESČP - DELOVANJE SODIŠČA IN PRIKAZ PRIMEROV POVEZANIH S 3. ČLENOM EKČP
Avtorji:Vrabec, Matjaž (Avtor)
Devetak, Silvo (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Kraljić, Suzana (Komentor)
Datoteke:.pdf UNI_Vrabec_Matjaz_2009.pdf (433,64 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo ustanovljeno na podlagi evropske konvencije o človekovih pravicah, z dodatnim protokolom št. 11. Število sodnikov je enako številu držav članic — trenutno 47. Sodniki so izvoljeni s strani parlamentarne skupščine Sveta Evrope, za dobo šestih let. Sestava sodišča se menja na tri leta, zato je ob prvi sestavi sodišča polovica sodnikov imela le tri letni mandat. Sodniki na sodišču delujejo v svojem imenu in niso odgovorni nobeni državi. Ne smejo opravljati nobenih dejavnostih, ki so v nasprotju z njihovo neodvisnostjo ali nepristranskostjo. Prav tako jim preneha mandat ko dopolnijo 70 let. Vlogo na sodišče lahko poda posameznik, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev konvencije. Pritožbo lahko vložijo tudi države pogodbenice (državna pritožba), in sicer zaradi domnevnih kršitev določil konvencije, ki bi jih lahko pripisali drugi državi pogodbenici. Postopek pred sodiščem je mogoče razdeliti na več faz: predhodni postopek in registracija vloge, obravnavanje vloge, preskus dopustnosti vloge, dajanje vloge vladi v odgovor, morebitna prijateljska poravnava oziroma sprejetje sodbe. Evropsko sodišče za človekove pravice je pritožbeno in deluje po načelu subsidiarnosti, nanj se lahko stranke obrnejo po izčrpanju pravnih sredstev v svoji državi, in sicer po dokončni odločitvi domačega sodstva, in sicer v roku šestih mesecev. Sodbe sodišča postanejo dokončne po preteku treh mesecev in so za tožene države obvezujoče. Sodišče pa lahko, na zahtevo odbora ministrov poda svetovalna mnenja o pravnih vprašanjih, ki zadevajo interpretacijo konvencije in njenih protokolov. Če se osredotočimo na obravnavo konkretnega člena ugotovimo, da se je sodišče v številnih primerih ukvarjalo z vprašanjem kršitve tretjega člena konvencije, ki pravi »nikogar se ne sme mučiti, niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati, ali ga kaznovati«. S teoretičnega vidika v zvezi varovane pravice ugotovimo, da je le-ta absolutna, kar je splošno sprejeto, skozi sodbe pa se je razvilo spoznanje, katera dejanja spadajo pod pojem mučenja, katera pod pojma nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (njuno ločevanje pomeni da gre za dva dejanja, ki ju teorija in praksa razlikujeta). Večina dejanj, ki zapadejo pod tretji člen, spadajo pod pojem ravnanja, vendar pa je v določenih okoliščinah potrebno opredeliti tudi kaznovanje kot nedopustno ravnanje. Tretji člen z navajanjem nečloveškega in ponižujočega kaznovanja ustvarja razliko med takšnim kaznovanjem in kaznovanjem na splošno, pravica pa je lahko kršena tudi z opustitvijo ravnanja in ne z ravnanjem samim. Kot osnovno načelo glede dokaznega bremena pa velja, da domnevna žrtev nosi dokazno breme, vendar pa je kljub temu dolžnost države, da opravi učinkovito preiskavo okoliščin domnevnih kršitev. Sodišče je v svoji praksi določilo ločnico med mučenjem in drugimi oblikami nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter podlago za razlikovanje. Forum je tudi mnenja, da ta člen prepoveduje izročitev osebe državi, kjer bi bila podvržena mučenju ali državi, kjer bi lahko bila izrečena smrtna kazen Drugo področje ki lahko zapade pod tretji člen je tudi prisilno zdravljenje kot modaliteta nečloveškega in ponižujočega ravnanja, vendar pa je sodišče navedlo, da bo pri presoji imela glavno vlogo uveljavljena praksa v medicini. Glede dokaznega bremena je sodišče v konkretnem primeru navedlo, da v okoliščinah, ko je posameznik pred odvzemom svobode zdrav in nepoškodovan, po izpustitvi ali ob zaslišanju pred tožilcem pa poškodovan, leži dokazno breme vzroka in nastanka poškodb na organih oblasti. Predstavljenih je pet primerov, od katerih so po odločitvi sodišča štirje pomenili kršitev tretjega člena konvencije, eden pa ne, kar nam nekoliko približa okvir stopnje varstva tega člena in meje dopustnosti ravnanj države. Najprej je kot splošen predstavljen primer Cakici v. Turč
Ključne besede:evropsko sodišče za človekove pravice, evropska konvencija o človekovih pravicah in svoboščinah, postopek pred sodiščem, prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, teoretična analiza, praktična analiza, konkretni primeri v povezavi s tretjim členom, Soering v. Združeno kraljestvo, Matko v. Slovenija, Rehbock v. Slovenija
Leto izida:2009
Založnik:[M. Vrabec]
Izvor:Maribor
UDK:34(043.2)
URN:URN:SI:UM:DK:2VWYBZ4S
COBISS_ID:3992875 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:5634
Število prenosov:976
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:ECHR - PROCEDURE BEFORE THE COURT AND CASES RELATED TO ARTICLE NUMBER 3 ECHR
Opis:European court of justice for human rights was founded based on European convention on human rights, with additional protocol No. 11. Number of judges equals number of member countries – at the moment 47. Judges are elected from side of parliamentary assembly of Council of Europe, for age of six years. Composition of court of justice is changed on three years, that is why is next to first composition of court of justice half of judges had only three-year term. Judges on court of justice work in their name and none are responsible to state. Not may to do no activities, that they are opposed to their independence or objectivity. As well them stops term when they turn 70 years. A individual can pass submission on court of justice, nongovernmental organization or group of individuals, that they afirm, that are victims a violation of convention. Also states of contracting party can appeal (state challenge), namely he chose conventions because of presumed violations, that contracting parties could ascribe them to other state. It is possible to divide procedure before court of justice into more phases of development: preliminary procedure and registration of submission, treating of submission, test of admissibility of submission, giving of submission to government to answer, eventual friendly settlement and adoption of court decision. European court of justice for human rights is appealed and it works round principle of subsidiarity, parties can be directed on him round exhausting of legal remedies within their state, namely round final decision of in-country judicial power, namely within time period of six months. Court decisions of court of justice become final after expiration of three months and they are for sued states bindingly. Court of justice can, he passes advisory opinions on legal questions at the request of committee of ministers, that they are hitting interpretation of convention and her protocols. If centre on treatment of concrete paragraph find, that court of justice within numerous cases engaged in question of a violation of third paragraph of convention, that he says »No one shall be subjected to torture or to inhuman or degrading treatment or punishment«. We find from theoretical point of view within association of protected right, that is only-this absolute, if it just is accepted generally, realization developed via court decisions, which actions belong under concept of torture, which under concept inhumanly or humiliating treatment or punishment (their separating talks that it is two actions, that theory and practice distinguish them). Majority of actions, that they mature below third paragraph, treatments belong under concept, however is in certain circumstances necessary to determine also punishment as intolerably treatment. Paragraph with listing of inhuman and degrading punishment is creating difference between such punishment and punishment for third generally, right is can broken also with abandonment of treatment and not with treatment alone. Corner is worth basic principle of evidence burden, that a presumed victim is carrying evidence burden, however duty is states in spite of this, that she finishes efficient investigation of circumstances of presumed violations. Court of justice chose border between torture and other shapes inhuman or degrading treatment and base for distinguishing in its practice. Forum also opinions, that this paragraph is prohibiting state extradition of person, where he would be tortured or state, where it could be expresed death penalty. Other field that can matures under third paragraph her also forcibly treatment as modaliteta inhuman and of degrading treatmentcourt of justice listed, that well-established practice will have leading role at judgement at medicine. Court of justice within concrete case listed about evidence burden, he gives in circumstances, when a individual before a taking away of freedom is healthy and unhurt, round release or hurt next to interrogation before a prosecutor, evidence burden of cause and creation of injuries lies on bodi
Ključne besede:European court of justice during human rights/ European convention about human rights and liberties/procedure before court of justice, ban of torture, inhuman or of degrading treatment or of punishment, theoretical analysis, practical analysis, concrete cases be connected with third paragraph, Soering v. United Kingdom, Matko v. Slovenija, Rehbock v. Slovenia.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici