SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:BARVA NEBA BREZ OBLAKOV V DELU URSA WIDMERJA MODRI SIFON
Avtorji:Foršek, Janja (Avtor)
KONDRIČ HORVAT, VESNA (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Forsek_Janja_2009.pdf (4,15 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Diplomsko delo sem zasnovala kot predstavitev na prvi pogled nenavadne, od švicarskega avtorja Ursa Widmerja, Modri sifon poimenovane pripovedi, v kateri ne prevladuje niti rdeča, niti rumena in niti zelena barva, temveč se vse vrti okrog barve neba brez oblakov — modre. Pripoved, obarvana v modro, je eno izmed njegovih najboljših del, v katerem so zgradba, struktura stravkov in jezik tako preprosti, da bi lahko vsak razumel bistvo pripovedi, če se ne bi Urs Widmer poigral s pojavoma časa in prostora. K otežitvi razumevanja dela pripomore še glavna figura — protagonist pripovedi, ki je v prvem izmed dveh delov pripovedi star 53 let, v drugem delu pa 3 leta. A sta v bistvu oba pripovedovalca ena oseba, ki preko časovnega potovanja iz sedanjosti odpotuje v preteklost oziroma se iz sedanjosti preseli v prihodnost. Pripoved opisuje, kot to že napoveduje sam naslov dela, nasprotja, ki v življenju vseh ljudi eksistirajo tesno drug ob drugem. Čeprav je življenje ljudi v glavnem brezskrbno, lahko v eni sami sekundi modro nebo brez oblakov prekrije črna senca in pusti izginiti človeštvo. Ker je torej za protagonista Widmerjeve pripovedi ves svet ena velika prevara tega neskončnega neba brez oblakov, se posluži pobega iz svojega v drug čas. Pripovedovalec pobegne v čas in svet svojega otroštva, ki je bil v njegovem spominu zapisan kot čas brezskrbnosti, poln lepih vtisov. A tam spozna in začne doumevati, da sam v letu 1941, prav tako kot njegov 3-letni jaz v prihodnosti v času svoje odraslosti leta 1991, ni izgubil nič. Še več: spozna, da niti svoje preteklosti niti svoje prihodnosti ne more spremeniti in se zato odloči vrniti se v svojo sedanjost. Čeprav pripoved pokaže na številna ujemanja z življenjem avtorja Widmerja, se zdi, da je želel le-ta z delom opozoriti na to, kar ga je kot otroka težilo in navduševalo in kar ga danes kot odraslega v življenju zaposluje, saj, kot pravi sam, ga zaposluje: »… si predstavljati v glavi kaj lepega, ker tu, kjer živim, nekako ni vedno dovolj lepo …« .
Ključne besede:Ključne besede: Modri sifon; sifon; modra barva; izginotje; goljufija; sporočilo; svarilo; nebo brez oblakov; modra roža; zanka; časovno potovanje; kino; film; vojna; oče – sin tematika; miti; fikcija in realnost; beg pred realnostjo, resničnostjo; Švica.
Leto izida:2009
Založnik:[J. Foršek]
Izvor:Maribor
UDK:821.112.2(043.2)
URN:URN:SI:UM:DK:T62PPVHT
COBISS_ID:17348616 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:2595
Število prenosov:85
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:DIE FARBE DES WOLKENLOSEN HIMMELS IN URS WIDMERS WERK DER BLAUE SIPHON
Opis:ZUSAMMENFASSUNG In der vorliegenden Diplomarbeit wird eine auf den ersten Blick rätselhafte, von Urs Widmer einem Schweizer Autor, Der blaue Siphon benannte Erzählung vorgestellt, in der nicht rot, nicht gelb und nicht grün, sondern die Farbe blau diejenige Farbe ist, die ins Auge sticht. Die ins blaue gefärbte Erzählung, ist ein Meisterstück ersten Grades. Der Aufbau, die Struktur der Sätze und die Sprache darin sind so einfach, dass jeder den Kern der Erzählung verstehen würde, wenn Urs Widmer nicht mit den Phänomenen der Zeit und des Raumes gespielt hätte. Dazu kommt noch die Gestalt der Hauptfigur, die in dem ersten Teil der zweiteiligen Erzählung 53 und in dem zweiten Teil 3 Jahre alt ist. Doch beide Erzähler sind zugleich der Eine, der die Zeitreise aus seiner Gegenwart in seine Vergangenheit, beziehungsweise aus seiner Gegenwart in seine Zukunft unternimmt. Die Geschichte ist wie ihr Tittel voraussagt, voller Gegensatzpaare, die im Leben aller Menschen eng beinander existieren. Obwohl das Leben jedes Menschen also sorglos ist, kann in einer einzigen Sekunde den blauen wolkenlosen Himmel ein schwarzer Schatten bedecken und die Menschen verschwinden lassen. Weil dem Protagonisten die Welt also als ein Betrug auf dem weiten, wolkenlosen Himmel erscheint, begeht er eine Flucht aus seiner in eine andere Zeit. Er flieht in die Zeit und Welt seiner Kindheit, die im seinem Gedächtnis voller schöner Eindrücke geblieben ist. Doch als er sich dort wieder findet, beginnt er zu verstehen, dass er im Jahr 1941, genauso, wie sein 3-jähriges Alter ego in seiner Zukunft des Erwachsenseins im Jahr 1991, nichts verloren hat. Noch mehr: beide können weder ihre Zukunft noch ihre Vergangenheit ändern und fliehen also in ihre Zeit wieder zurück. Obwohl die Erzählung viele Parallelen zum Leben des Autors aufweist, scheint es, dass Urs Widmer mittels dieser Erzählung vom blauen Siphon seiner Leserschaft mitzuteilen versucht, was ihn als Kind geprägt und beeinflusst hat und was ihn als Erwachsenen heute angesichts von Tod und Verderben beschäftigt. Und wie er selber sagt, ist er: »… damit beschäftigt, sich im Kopf drin etwas Schönes vorzustellen, weil es da, wo ich wohne, irgendwie nicht immer schön genug ist …« .
Ključne besede:Schlüsselwörter: Der blaue Siphon; Siphon; Farbe blau; Verschwinden; Betrug; Botschaft; Wolkeloser Himmel; blaue Blume; Schlaufe; Zeitreise; Kino; Film; Krieg; Vater-Sohn Thematik; Mythen; Fiktion und Realität; Realitätsflucht; die Schweiz.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici