Naslov: | Sporazumevanje v starosti in med boleznijo |
---|
Avtorji: | ID Kodermac, Marjetka (Avtor) ID Mlekuž, Vlasta (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | VS_Kodermac_Marjetka_2009.pdf (590,46 KB) MD5: B96517DAC06E6E3CBFF8410174E46935 PID: 20.500.12556/dkum/7f70b241-5949-4889-9f28-8fb0e2c8eb98
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
|
---|
Opis: | Diplomsko delo analizira pomen komunikacije in sporazumevanja s starostniki v času zdravja in bolezni.
V diplomski nalogi je opredeljena komunikacija, staranje in spremembe v starosti, predstavljene so bolezni in sindromi starostnika, ki vplivajo na komunikacijo, sporazumevanje z naglušnim, slabovidnim/slepim ter kognitivno motenim starostnikom, predstavljena je tudi vloga medicinske sestre v komunikaciji s starostnikom v zdravstveni negi starostnika.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom s starostnikom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, ugotoviti najpogostejše ovire za uspešno sporazumevanje in ugotoviti ali se upošteva starostnikovo dostojanstvo. Ugotoviti smo želeli tudi strokovno znanje medicinskih sester, ali vedo dovolj o komunikaciji in katero obliko komunikacije uporabljajo. Raziskava zajema 30 naključno izbranih anketirancev v domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. Grafično prikazani rezultati so pokazali, da je vzrok težav med pogovorom predvsem iz strani starostnikov, saj ne slišijo dobro in zaradi pešanja kognitivnih funkcij starostniki zdravstvenih delavcev ne razumejo, prav tako se težave pojavljajo tudi pri nepoznavanju starostnikovih navad. Iz raziskave je razvidno, da okoliščine kot so pomanjkanje časa in kadra, ustreznost prostora in okolja, ter nepravilen sistem dela ovirajo uspešen pogovor s stanovalci. Razvidno je, da je večina anketirancev za najpogostejšo oviro v sporazumevanju označilo pomanjkanje časa za odkrit pogovor, negotovost in strah pacienta ter nezaupanje pacienta, organizacijske pomanjkljivosti, pomanjkljivo znanje in izkušnje zdravstvenega osebja. Raziskava nam je tudi pokazala, da so anketiranci na svojem delovnem mestu opazili nekaj situacij kršenja starostnikovega dostojanstva kot npr. ignoriranje, neposlušnost, neenakost, uporaba pomanjševalnic ter predolgo razgaljen starostnik med nego. Večina anketiranih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o komunikaciji in meni, da so v času izobraževanja pridobili dovolj znanja o pomenu komunikacije ter da imajo dovolj strokovnega znanja za delo s starostnikom. V raziskavi je tudi razvidno, da anketiranci največkrat uporabljajo tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Pri neverbalni komunikaciji se največ poslužujejo nasmeha, pogleda, stisku roke, mimiki obraza, uporabo terapevtskega dotika, najmanj pa se poslužujejo božanja.
|
---|
Ključne besede: | komunikacija, sporazumevanje, starostnik, medicinska sestra, samopodoba, zdravstvena nega |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [M. Kodermac] |
---|
Leto izida: | 2009 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-10447  |
---|
UDK: | 316.77-053.9 |
---|
COBISS.SI-ID: | 1477540  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:6MKAOTQL |
---|
Datum objave v DKUM: | 02.06.2009 |
---|
Število ogledov: | 5266 |
---|
Število prenosov: | 1117 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FZV
|
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |