| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kalivost vrtne kreše kot indikator zrelosti komposta izrabljenega gobjega substrata : diplomsko delo
Anna Toplak, 2025, diplomsko delo

Opis: Kompost iz izrabljenega gobjega substrata (IGS) bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus (Jacq. ex Fr.) P. Kumm.) je pomemben vir za trajnostno kmetijstvo, saj omogoča recikliranje odpadnega materiala po pridelavi gob. V diplomskem delu smo s kalitvenim testom na vrtni kreši (Lepidium sativum L.) ocenjevali zrelost komposta. IGS smo kompostirali 84 dni, vzorčili na 14 dni in iz vzorcev pripravili vodne ekstrakte (1 : 10) za kalitvene teste v petrijevkah pri 25 °C. Analizirali smo indekse kalivosti in dolžino korenin ter nadzemnih delov rastlin. Skupna kalivost je bila pri vseh obravnavanjih visoka (95–99,9 %) in primerljiva s kontrolo (99,5 %). Jasne razlike so se pokazale pri indeksih kalitve, ki opišejo tudi dinamiko procesa: vzorci, kompostirani 14 in 28 dni, so izkazali fitotoksičnost, medtem ko so bili po 56 dneh rezultati primerljivi s kontrolo. V kasnejših obdobjih (70–84 dni) je kompost celo spodbujal rast nadzemnega dela, v celoti pa so bile rastline dolge 110–118 mm in primerljive s kontrolo (108 mm). Na podlagi rezultatov sklepamo, da IGS doseže primerno zrelost za uporabo kot gnojilo po najmanj 56 dneh kompostiranja.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, zrelost komposta, vrtna kreša
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Kalivost testnih rastlin kot pokazatelj zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : magistrsko delo
Nastja Gačnikar, 2024, magistrsko delo

Opis: Povečanje proizvodnje gob prinaša izzive pri ravnanju z izrabljenim gobjim substratom, ki nastane po pridelavi gob. Namesto da predstavlja odpadek, ga lahko koristno uporabimo v različne namene, tudi kot material za kompostiranje. V raziskavi smo preverjali, kako različna obdobja kompostiranja izrabljenega gobjega substrata, ki ostane po pridelavi bukovega ostrigarja, vplivajo na zrelost komposta, njegove kemične lastnosti ter kalivost testnih rastlin, navadne pšenice (Triticum aestivum L.) in grškega sena (Trigonella foenum-graecum L.). Kompostiranje substrata je trajalo 84 dni, pri čemer smo kompost vzorčili v 14-dnevnih razmikih (0, 14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) ter analizirali različne kemične parametre, tudi tiste, ki veljajo za pokazatelje zrelosti komposta, kot so pH, vsebnost organskega ogljika in N v mineralni in organski obliki. V testih kalivosti smo uporabili vodne ekstrakte vzorcev komposta. Rezultati kažejo, da se kemične lastnosti med kompostiranjem pomembno spremenijo; pH se postopno poveča iz kislega v alkalno območje (s pH 5,4 na 8,1), vsebnost organske snovi se z 62 % zmanjša na 53 %, C/N razmerje s 43,0 na 19,5 in razmerje N-NH₄/N-NO₃ s 24 na 5,4, kar nakazuje zrelost komposta. Testi kalivosti so pokazali, da ima kompost iz zgodnejših faz kompostiranja (14 dni) močan fitotoksični učinek, kar se je izrazilo v znatno nižji uspešnosti kalitve in rasti obeh testnih rastlin. Pšenica se je izkazala kot bolj občutljiva testna rastlina za zaznavo fitotoksičnosti v primerjavi z grškim senom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da izrabljen gobji substrat po 84 dneh kompostiranja doseže zrelost in je primeren za nadaljnjo uporabo kot gnojilo.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, izrabljen gobji substrat, kompostiranje, zrelost komposta, fitotoksičnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici