| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjem
Žana Hriberšek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Ključne besede: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 739; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (576,63 KB)

2.
Vsebnost oksalatov v plodovih različnih genotipov bezga
Jana Pernek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Bezgi predstavljajo zelo razširjeno skupino rastlinskih vrst. V Evropi je najbolj znan in razširjen črni bezeg (Sambucus nigra L.). Jagode tega bezga uporabljajo v proizvodnji želejev, marmelad, sirupov, sladoledov in različnih pijač. Plodovi namreč vsebujejo veliko koristnih snovi kot so različni sladkorji, organske kisline, vitamini, minerali in polifenoli. Bezgove jagode vsebujejo tudi antinutriente, ki so v človekovi prehrani v prevelikih količinah nezaželeni in škodljivi za zdravje. Med antinutriente spadajo tudi oksalati. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost celokupnih in vodotopnih oksalatov v jagodah različnih medvrstnih križancev bezga, ki so bile pobrane v različnih stopnjah zrelosti. Celokupne oksalate smo ekstrahirali z 2M HCL, za ekstrakcijo vodotopnih pa smo uporabili vodo. Koncentracije oksalatov smo izmerili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) povezano s PDA detektorjem. Najvišjo vsebnost vodotopnih oksalatov (61,7 mg/100 g suhe snovi) smo izmerili pri medvrstnem križancu ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI)), najnižjo pa pri JA×NI (16,3 mg/100 g suhe snovi). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v vsebnosti celokupnih, vodotopnih in netopnih oksalatov med zelenimi in zrelimi jagodami.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, oksalati, celokupni, vodotopni, netopni, zorenje
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 500; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1007,30 KB)

3.
UGOTAVLJANJE LASTNOSTI NEKATERIH SORT NAMIZNEGA GROZDJA
Marko Mramor, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, proučevali dolžino vegetacije in senzorične lastnosti grozdja 81 namiznih sort. Dolžine vegetacije posameznih sort smo določili s pomočjo sistema BBCH. Proučevane sorte smo razdelili na zelo rane, rane, srednje pozne, pozne in zelo pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Senzorično oceno smo opravili s pomočjo degustacije grozdja posamezne sorte v tehnološki zrelosti (65 do 75 °Oe). V obdobju med 11. 8. 2015 in 22. 9. 2015 smo opravili pet degustacij. Sorte smo razdelili glede na barvo jagodne kožice in izvor (vinifera sorte ali medvrstni križanci). Dolžina vegetacije je trajala v povprečju 155 dni pri belih, 135 dni pri roza in 140 dni pri modrih sortah. Odporne sorte se po kakovosti niso razlikovale od sort Vitis vinifera L., saj pri senzorični oceni nismo ugotovili statistično značilnih razlik med njimi. Poskus je pokazal, da so za pridelavo v Sloveniji primerne tako bele kot modre in roza sorte namiznega grozdja.
Ključne besede: vinska trta, namizno grozdje, zorenje, odporne sorte
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1191; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (842,86 KB)

4.
Visokotemperaturna stabilnost mikrostrukture hitro strjene zlitine Cu-Zr
Ivan Anžel, Alojz Križman, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: S postopkom hitrega strjevanja lahko v zlitinskih sistemih zmanjšamo stopnjo izcejanja in velikosti zrn, ali pa dosežemo celo prenasičeno trdno raztopino. Atomizirani prahovi in hitro strjeni trakovi so v nadaljevanju procesa navadno izpostavljeni visokim temperaturam (sintranje, ekstruzija, itd.). Uporabna vrednost hitrega strjevanja je zato pri posameznem zlitinskem sistemu pogosto odvisna tudi od visokotemperaturne stabilnosti hitro strjene mikrostrukture in odpornosti delcev utrjevalne faze na rast. Z raziskavami visokotemperaturne stabilnosti mikrostrukture hitro strjenih trakov smo za zlitino Cu-Zr določili kinetiko in aktivacijsko energijo rasti delcev intermetalne faze. V prispevku predstavlejni rezultati kažejo, da je rast delcev kontrolirana z volumsko difuzijo cirkonija, in da velja zveza r3~t pri vseh raziskanih temperaturah.
Ključne besede: metalurgija, zlitina Cu-Zr, hitro strjevanje, Ostwaldovo zorenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1013; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Morfološke značilnosti poli(glicidil metakrilat-ko etilen glikol dimetakrilatov) pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze
Doroteja Žibert, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali vpliv različnih dejavnikov na morfologijo materialov, pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze. Pripravljali smo emulzije tipa voda v olju z GMA/EDGMA (ali EDMA) v različnih razmerjih. Pripravljene emulzije smo analizirali s svetlobnim mikroskopom, monolite pa z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Najprej smo proučevali vpliv staranja emulzij. Ugotovili smo, da se velikost kapljic notranje faze v emulziji s časom zaradi koalescence in Ostwaldovega zorenja veča. Posledično so pore v monolitnem materialu, pripravljenem iz starane emulzije večje, kot v materialu, polimeriziranem iz na novo pripravljene emulzije. Velikost kapljic v emulziji se je povečala od približno 1-2 μm na 5-6 μm v približno treh tednih. Po tem času se je začelo vidno ločevanje faz emulzije. Izmerjeno povečanje je sovpadalo z velikostjo por v polimernih monolitnih materialih, pripravljenih iz opazovanih emulzij. Nato smo opazovali spremembe pri zmanjšanju količine surfaktanta. Uporabljali smo surfaktant PEL 121. Po zmanjšanju količine za polovico smo opazili, da je velikost kapljic takoj po mešanju približno enkrat večja kot v vzorcih z običajno količino surfaktanta. Nadaljnje povečevanje kapljic je potekalo enako hitro kot pri kontrolnih vzorcih, vendar pa je bila maksimalna dosežena velikost kapljic, 5-6 μm, zaradi začetne razlike dosežena že po enem tednu. Kasneje se je začelo že vidno ločevanje faz emulzije. Nekateri od pripravljenih monolitnih materialov teh vzorcev niso imeli značilne sferično porozne strukture, zato je bilo merjenje oteženo, rezultati pa nezanesljivi. Nazadnje smo opazovali še vplive dodajanja topil. Uporabili smo topili metanol in 2-propanol. V emulzijah smo opazili povprečno povečanje kapljic za 2 μm glede na kontrolo. To se je odražalo tudi na nekaterih pripravljenih monolitih, pri drugih pa smo ponovno opazili velika odstopanje od značilne porozne strukture, zato meritev nismo mogli opraviti. Kot najbolj konsistentno se je za povečevanje por izkazalo staranje emulzije, druge metode zaradi velike nestabilnosti emulzij niso dale zadovoljivih rezultatov.
Ključne besede: polimer, emulzije z visokim deležem notranje faze, velikost por, koalescenca, Ostwaldovo zorenje
Objavljeno: 07.05.2012; Ogledov: 2726; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici